Glasba

Vtisi s snemanja Placida Dominga v Valencii

Pogovor z opernim pevcem v oddaji Opus
Darja Korez-Korenčan, Televizija Slovenija|02.01.2018 ob 12:42
Ljubljana - MMC RTV SLO
Med snemanjem intervjuja v Valencii. Foto: RTV SLO

Placido Domingo je gotovo največji glasbeni fenomen našega časa, ki pa ni le svetovno znani tenorist, ampak poje tudi vse največje baritonske vloge, zlasti od leta 2010, ko je ugotovil, da se mu je glas nekoliko znižal. Že vrsto let mu je v poseben izziv tudi dirigiranje, tako dirigira zahtevne operne produkcije in koncerte po vsem svetu, velikokrat nastopa dobrodelno za žrtve naravnih nesreč, vodi pomembne kulturne ustanove in festivale, je ustanovitelj mednarodnega tekmovanja mladih opernih pevcev in še in še bi lahko naštevali.

Sicer pa je predvsem srčen človek, poln pristne topline in iskrenosti, ki sem jo do zdaj začutila le še pri dirigentu Zubinu Mehti. Pravijo, da največje osebnosti ostanejo vedno preproste, to za Dominga gotovo velja. Kljub veliki slavi, ki jo je dosegel z milijoni prodanih plošč, kar štirinajstimi grammyji, sedemnajstimi častnimi doktorati (med drugim sta mu ga podelili tudi harvardska in oxfordska univerza), je ostal dostopen in vedno pripravljen na dialog, z iskrami v očeh, ki govorijo o njegovi neizmerni in iskreni predanosti glasbi. Ta je zanj način življenja, brez glasbe bi kljub materialnemu obilju le životaril, saj ni človek, ki bi ga pretirano zanimale gmotne dobrine, ampak živi predvsem za glasbo in za mlade. To sem zaznala takoj, ko mi je začel navdušeno razlagati o mojstrskih tečajih, delavnicah in kampusih v Valencii - v najimpresivnejšem kompleksu tega mesta, kjer med drugim stoji prava futuristična lepotica - operna hiša Palau de les Arts Reina Sofia.  

Sprva smo bili s špansko ekipo dogovorjeni za intervju v hotelu, kasneje so se odločili za snemanje v prvem nadstropju operne hiše, od koder je lep razgled na celoten futuristični kompleks z muzeji in planetarijem na vodi. Toda pogled skozi objektiv kamere lahko tudi malce razočara, kajti močna belina, ki odseva od vseh teh belih zgradb, ni najbolj hvaležna za ozadje, a kakor koli že, potem ni bilo več časa za spreminjanje snemalnega okolja.

Kot vedno ob snemanju takšnih osebnosti je bilo čutiti malo napetosti, čeprav sem z njim že snemala kratek intervju pred petindvajsetimi leti v milanski Scali, ko je nastopil z našo Marjano Lipovšek v Wagnerjevi operi Die Walküre.

Ko je španski snemalec postavil kamero in stole, je Domingova menedžerka vprašala, ali ga lahko pripelje. Skozi vrata je stopil še vedno markantni in nasmejani Placido Domingo s svojo dolgoletno nemško menedžerko in njenim možem. Ob rokovanju se me je spomnil, da sva enkrat že snemala, a ni vedel, točno kdaj in kje, ko sem mu povedala, je bil vidno presenečen, kako leta tečejo, in mi dal kompliment, da se nisem veliko spremenila.

Če pridemo od daleč na povabilo nekoga, ki še ni bil pri nas, se seveda spodobi, da mu poklonimo v dar nekaj, kar ga bo spominjalo na nas. S seboj sem vzela monografijo o Sloveniji v več tujih jezikih z lepimi fotografijami, saj bo prvič pri nas. Takoj je knjigo na hitro prelistal in ob kapnikih v Postojnski jami obstal ter vzkliknil "vauu" ter se obrnil k menedžerki in ji takoj pokazal fotografijo, nato pa me vprašal, koliko kilometrov je do tja iz Ljubljane. Ko sem mu povedala, je malo razočarano dodal, da žal najbrž ne bo imel časa za ogled, ker ima zelo natrpan urnik in že naslednji dan leti naprej v New York. Povedal je še, da bi se enkrat zelo rad poklonil tudi slovitemu dirigentu Carlosu Kleiberju, ki je skupaj z ženo pokopan v Sloveniji.

Seveda se že dalj časa govori, da bo svoj 77. rojstni dan, ki ga ima 21. januarja, praznoval pri nas. Ko sem ga povprašala o tem, je rekel, da bi z veseljem, a za večje praznovanje ne bo časa, bo pa prav gotovo v zvezi s tem tudi lepo doživetje na odru, kar pa naj za zdaj ostane skrivnost. O Slovencih je slišal veliko lepega, zato nam bo namenil raznolik in bogat program, ki bo, kot je rekel, vsakomur segel do srca. Seveda ob opernih arijah, znanih melodijah iz muzikalov in operet, ne bo pozabil na špansko zarzuelo - popularno zvrst španske operete, ki jo obožuje in rad zapoje že od mladostniških let, ko jo je pel skupaj z mamo in očetom v Mehiki, kamor sta odšla iz Madrida, ko je bilo Placidu osem let.

Ko smo začeli snemati intervju, sem ga med drugim vprašala tudi o sodelovanju z našimi tremi umetnicami - Marjano Lipovšek, Sabino Cvilak in Moniko Bohinec. O vseh je govoril zelo spoštljivo, še posebej pa ne more pozabiti glasu Marjane Lipovšek, ki na Dunaju velja za eno najbolj cenjenih mezzosopranistk in je tudi dobitnica vseh najvišjih avstrijskih nagrad za umetnost. Nista sodelovala le v Scali, ampak tudi v prestižni Dunajski državni operi, kjer oba še vedno pojeta, seveda manj kot pred leti. Placido Domingo je prav letos z gala koncertom slavil 50 let kariere na odru te prestižne operne hiše, povedal je, da je bilo veličastno in da bo sodelovanje z najboljšimi glasbeniki na svetu ostalo za vedno zapisano v njegovi duši.

Čeprav se neposredno politično ni nikoli udejstvoval in ga o tem tudi nisem spraševala, se je pri odgovoru na vprašanje o tem kje raje biva v prostem času - v Mehiki ali v Madridu, odgovoril, da v obeh deželah in da je Španija zanj simbioza pokrajin, za katere bi bilo lepo, če bi ostale povezane, saj tvorijo čudovit preplet posameznih pokrajinskih kultur.

Po snemanju sem bila prav zadovoljna, ko je rekel, da so ga večkrat intervjuvali tudi zelo znani zvezdniški voditelji, a je bil kar malo razočaran nad njimi, saj so zastavljali banalna vprašanja o prehranjevanju, nogometu, hobijih, ljubezenskem življenju itd. Kot je poudaril, je z veseljem odgovarjal na vprašanja, ker je lahko povedal nekaj pomembnejših reči iz svoje kariere.

Po intervjuju je še vprašal, kako se pravilno izgovori Simfonični orkester RTV Slovenija, saj ga bo orkester naše hiše spremljal na koncertu v Sloveniji, 20. januarja, zato si je želel, da ne bi napačno izgovarjal ob zahvali. No, potem sva malo vadila po zlogih er-te-ve, bilo je prav simpatično.

Preberite tudi:

Plácido Domingo: Uspeh je zmožnost, da počnete dobro, kar koli že počnete v življenju.


Medtem ko nekateri umetniki pri njegovih letih opustijo aktivno ukvarjanje z glasbo, pa pri njem lahko še vedno opažamo veliko poustvarjalno intenziteto. To smo lahko doživeli v Valencii, kjer je pel v več predstavah Verdijevega Don Carlosa (baritonsko vlogo Rodriga), dirigiral koncert, takoj po intervjuju je že imel dogovorjeno poučevanje tujih mladih opernih pevcev v eni od dvoran, imenovanih po njem. Na njegovem urniku je mogoče v teh dneh opaziti med drugim dva koncerta v Čilu, dva dni pred nastopom pri nas bo dirigiral na opernem ballu v Musikvereinu na Dunaju. Skratka, čeprav je večino svojega življenja intenzivno snemal operne filme, plošče, nastopal na opernih in koncertnih odrih, njegova izjemna energija skorajda ne pojenja.

Placida Dominga spoštuje ves svet, z njim radi delajo tako pevci kot orkestri in mladi talentirani glasbeniki. Najsrečnejši je še vedno na odru, ob mnogih prestižnih nagradah mu še zmeraj največ pomeni topel aplavz občinstva, do katerega čuti veliko odgovornost. In teh stoječih aplavzov, ko ga obiskovalci niso spustili z odra pol ure in več, je bilo nešteto.

Pel je več vlog in posnel več opernih filmov kot kateri koli pevec pred njim, njegova karizma je izjemna, upamo, da mu bosta zdravje in glas še dolgo služila.


Spodaj si lahko ogledate oddajo Opus, v kateri se je avtorica Darja Korez-Korenčan pogovarjala s slavnim opernim pevcem Placidom Domingom.



Placido Domingo je prav letos z gala koncertom slavil 50 let kariere na odru te prestižne operne hiše; povedal je, da je bilo veličastno in da bo sodelovanje z najboljšimi glasbeniki na svetu ostalo za vedno zapisano v njegovi duši. Foto: Reuters
Pred slovito operno hišo v Valencii – Palau de les Arts Raina Sofia. Foto: RTV SLO
Medtem ko nekateri umetniki pri njegovih letih opustijo aktivno ukvarjanje z glasbo, pa pri njem lahko še vedno opažamo veliko poustvarjalno intenziteto. Foto: EPA

Glasba






Več rezultatov iskanja