Benetke: zasedba uvodnega filma Krčenje se ni izkazala

Prevladujoča tema je film navidezne resničnosti

Prvi dan filmskega festivala v Benetkah je zaznamovala predstavitev tekmovalnih žirij, zasedba uvodnega filma Krčenje (Downsizing) pa se ni izkazala za pretirano zgovorno. Jasno postaja tudi, da bo uvedba sekcije VR-filma osrednja tema pogovorov na letošnjem festivalu.

31. avgust 2017 ob 18:04
Benetke - MMC RTV SLO
Downsizing v uvodu predstavi hipotetično tehnologijo norveških znanstvenikov, ki omogoča, da brez stranskih učinkov skrčijo katero koli živo bitje na le delček izvirne velikosti - človeka na primer zgolj na kakšnih 12 centimetrov višine. Foto: IMDb

Podobno kot se je na februarskem Berlinalu govorilo o Donaldu Trumpu, kot se je maja v Cannesu razpravljalo o Netflixu, tako je prevladujoča tema na novinarskih konferencah letošnje Mostre film navidezne resničnosti (VR-film). Za zdaj je precej ugibanj okrog tega, kakšne možnosti bo ta tehnologija v prihodnosti ponudila filmu, a programski direktor festivala Alberto Barbera je v uvodnem nagovoru jasno poudaril, zakaj je festival ponudil tako obširno pozornost temu novemu tehnološkemu pojavu. V ločeni sekciji bodo namreč prikazali kar 31 VR-filmov.

"Sekciji s filmi navidezne resničnosti smo z vso resnostjo namenili prostor na letošnjem festivalu, da bi svetu podali jasno izjavo, da nas ta tehnologija zanima. To je Biennale, ta pa ima odprte oči v vse smeri. Ko neko tehnološko orodje prinese nov način ustvarjanja in nov način gledanja, hočemo biti zraven, zato da ta orodja, ki so po eni strani vsekakor tu zaradi komercialnih interesov, obenem postanejo tudi orodja za umetniško izražanje," je dejal Baratta, ki letos že šesto leto dela kot programski selektor festivala.

Čast predsedovanja prvi tekmovalni sekciji VR-filma v zgodovini je dobil ameriški režiser John Landis (Ameriški volkodlak v Londonu, Thriller), ki je na uvodu prav tako podal nekaj svojih misli. "Povabilo sem sprejel, ker je tehnologija VR-filma povsem nova. Tudi film je relativno nov pojav, a je v zadnjih 120 letih imel čas, da razvije svoj jezik. VR je nov v tem, da drugače od filma ne govori, kam naj gledaš. Pri navidezni resničnosti gledaš, kamor hočeš. In razlog, zakaj sem tu, je ta, da se hočem učiti o tej tehnologiji in pogledati, kako jo različni umetniki uporabljajo." Landis je povedal še, da se tehnologija razvija izredno hitro in da so mu samo v zadnjih dveh tednih predstavili nekaj novosti, ki bodo izkušnjo VR-filma ponesli na še višjo raven.

Standardna vprašanja o številu režiserk
Predsednica glavne tekmovalne žirije Annette Bening se za tem seveda ni mogla izogniti standardnemu vprašanju o režiserkah v letošnjem programu. Neka novinarka jo je vprašala, kako se je počutila, ko je sprejela povabilo k žiriranju tekmovalnega programa, v katerem je od 21 filmov samo enega posnela ženska. "Ko so me povabili, sem bila tako navdušena, da nisem štela, koliko filmov je ženskih. Za izbor teh 21 filmov so programerji morali pregledati 2.000 celovečercev in ta vidik mi sploh ni padel na pamet."

Pa bi morali festivali igrati še odločnejšo vlogo pri promoviranju družbene raznolikosti, kakor so jo tudi z izborom nje kot predsednice, s čimer je postala šele prva ženska po 11 letih, ki so ji v Benetkah zaupali to prestižno vlogo? "Ženske moramo predvsem poskrbeti, da bomo ostre in ustvarjalne pri svojem delu. Danes je stanje v filmskem svetu tako, da večina ljudi, ki jih poznam - tako moški kot ženske - na splošno težko pridejo do priložnosti za ustvarjanje filmov. Morda je res prisotnega veliko seksizma, a stvari se spreminjajo. Več žensk, kot bo dobilo priložnost, bolje bo. Vsekakor pa je do cilja še dolga pot."

Po hitrih predstavitvah vseh žirij je mizo prevzela zelo redkobesedna ekipa filma Krčenje, ki so jo predstavljali režiser Alexander Payne, scenarist Jim Taylor ter igralci Matt Damon, Kristen Wiig in Hong Chau. Film s pravljičnim pripovednim izhodiščem se je vseeno izkazal za kakovostno filmsko delo.

Krčenje človeka na 12 centimetrov
Krčenje v uvodu predstavi hipotetično tehnologijo norveških znanstvenikov, ki omogoča, da brez stranskih učinkov skrčijo katero koli živo bitje na le delček izvirne velikosti - človeka na primer zgolj na kakšnih 12 centimetrov. A če so v preteklosti filmi, kot je Draga, pomanjšal sem otroke (1989) to izhodišče uporabili v komične namene, Payne razmišlja o vrsti pomembnih tem v človeški civilizaciji. Kot domnevajo v filmu, bi namreč človeštvo v tej pomanjšani obliki porabilo bistveno manj naravnih virov, poleg tega pa bi živeli v opazno večji materialni blaginji. Matt Damon in Kristen Wiig igrata par, ki živi običajno življenje srednjega razreda, a vseeno hrepenita po nečem boljšem, zato se odločita, da se bosta vključila v Leisureland, idilično naselje pomanjšanih ljudi. Ko pa dejansko stopita skozi vrata pomanjševalne naprave, začneta hitro spoznavati tudi negativne posledice tega domnevnega družbenega preboja.

Payne je s filmom precej presenetil, saj je iz fantazijskega pripovednega izhodišča izpeljal že skorajda aktivistično naravnano pripoved, ki se dotika vrste perečih tem, od ekologije, državljanskih pravic, nelegalnih migracij, revščine do kritike človeškega hlepenja po večjem in boljšem. Čeprav sta Damon in Wiigova zvezdi filma, je preboj naredila vietnamsko-ameriška igralka Hong Chau. V filmu v izvrstnih stranskih vlogah nastopata še Christoph Waltz v vlogi srbskega trgovca Dušana in Udo Kier kot njegov mornar. Bežno se v njem pojavijo tudi Neil Patrick Harris, Laura Dern, Jason Sudeikis in James Van Deer Beek.

Pomanjšanje kot osrednja metafora filma
Payne je poudaril, da motiv človeškega pomanjšanja v filmu ni plod morebitnih znanstvenih dognanj, temveč mu je dejansko služil zgolj kot osrednja metafora filma. "Nekaj malega smo se z znanstveniki posvetovali o tem, kakšen učinek bi na človeka imelo takšno morebitno pomanjšanje - koliko šibkejši glas bi imel, padec s kakšne višine bi lahko preživel, tudi letel bi lažje. A na neki točki smo preprosto nehali, ker nam je v resnici šlo bolj za zgodbo, ne pa za to, da bi to izhodišče imelo znanstveno oporo."
Ta izjava je bila na novinarski konferenci tudi ena redkih, v kateri so udeleženci povedali več kot en stavek, saj v glavnem niso vedeli, kaj bi povedali, oziroma so raje zbijali enovrstične šale. Najbolj simpatičen trenutek je bil, ko je neka novinarka z močnim naglasom pohvalila prebojno vlogo igralke Hong Chau, Matt Damon pa ni dobro razumel njenih besed in je mislil, da je bila pohvala zanj, nakar je močno zardel.

Prav vloga Chaujeve bi v filmu Krčenje lahko bila tista, ki bi utegnila kandidirati za katero izmed večjih nagrad. Igralka v filmu igra vietnamsko imigrantko z amputirano nogo, ki se drugače od belskih prebivalcev Leisurelanda le težko prebija skozi vsakdan v tej oglaševani utopični družbi. Prav ona se je najdlje pripravljala za to vlogo. "Pred snemanjem sem sodelovala s svetovalko, ki ima tudi sama amputirano nogo. Peljala me je v rehabilitacijski center v Torontu, kjer je tudi ona okrevala po nesreči, tam pa sem uporabljala simulacijski aparat, da se je moje telo navadilo na življenje z eno nogo in na to, kako ti amputacija spremeni ravnotežje."

Krčenje je eden izmed 21 filmov, ki tekmujejo za nagrade letošnje 74. Mostre. Te bodo podelili na sklepni slovesnosti naslednjo soboto.

Iz Benetk
Matic Majcen


Nekaj malega smo se z znanstveniki res posvetovali o tem, kakšen učinek bi na človeka imelo takšno morebitno pomanjšanje - koliko šibkejši glas bi imel, padec s kakšne višine bi lahko preživel, tudi letel bi lažje. A na neki točki smo preprosto nehali, ker nam je v resnici šlo bolj za zgodbo, ne pa za to, da bi to izhodišče imelo znanstveno oporo.

Alexander Payne



Prevladujoča tema na novinarskih konferencah letošnje Mostre je film navidezne resničnosti (VR-film). Za zdaj je precej ugibanj o tem, kakšne možnosti bo ta tehnologija v prihodnosti ponudila filmu. Foto: Reuters
Matt Damon in Kristen Wiig igrata par, ki živi običajno življenje srednjega razreda, a vseeno hrepenita po nečem boljšem, zato se odločita, da se bosta vključila v Leisureland, idilično naselje pomanjšanih ljudi. Foto: Promocijsko gradivo
Alexander Payne je s filmom precej presenetil, saj je iz fantazijskega pripovednega izhodišča izpeljal že skorajda aktivistično naravnano pripoved, ki se dotika vrste perečih tem, od ekologije, državljanskih pravic, nezakonitih migracij, revščine do kritike človeškega hlepenja po večjem in boljšem. Foto: EPA

Liffe


V pričakovanju Liffa: MMC-jev podportal, cikel filmov na TV Slovenija in fotonatečaj

Filmska recenzija: Aquarius

Filmska recenzija: Geovihar

Slovo Danielle Darrieux, igralke z eno najdaljših filmskih karier