Jezikovni spletovalec: Ali zaradi številk kdaj (za)boli glava?

Kako je z zapisom vejic pri uri in datumu na uradnih vabilih in "jumboplakatih"?

Čas je v SSKJ opredeljen kot neomejeno ali znotraj neomejenega omejeno trajanje. Človek z njim razpolaga že od nekdaj, sprva si je dan zamejil s sončnim vzhodom in zahodom, šele Babilonci pa so dnevni prehod Sonca zamejili s 24 urami. Čas pa lahko tudi zapišemo.

10. maj 2017 ob 06:48
Ljubljana - MMC RTV SLO
Pomišljaj nam pogosto nagaja, saj namesto dolge črtice uporabljamo vezaj (to je kratka črtica) ali pa po nepotrebnem delamo presledke in s tem spremenimo pomen. Foto: MMC RTV SLO

Danes si težko predstavljamo, da bi bila "poletna ura" daljša od "zimske ure" ali da bi uro določali z gledanjem v žarečo kroglo. Prve sončne ure so izdelali Mezopotamci in Babilonci, ki so glede na položaj Sonca (in sence) reševali vprašanje merjenja časa.

Koliko je ura?
V prvih razredih osnovne šole slišimo: "Ali že poznaš na uro?" in potem sledi: "Četrt, pol, tri četrt, cela ura ...", nato pa dril: "Četrt na tri, tri četrt na tri … četrt na štiri, tri četrt na štiri …". Presenetljivo je, da nekateri ljudje pri določanju ure niso vajeni uporabljati četrtin, npr. "(tri) četrt na tri": "Misliš 15 minut čez tri ali dve?" Vsak dan pa se srečujemo s problematiko zapisovanja ure (in datuma), saj moramo biti med drugim pozorni na pike, vejice, pomišljaje in presledke ter simbole.

Pravilen zapis ure
Se sestanek začne ob 19, 19:00 uri, 19h, 19.00 uri, 19 uri ali celo ob 07. oz. 7. uri popoldne? Nobeden od teh zapisov ni v skladu s pravopisnimi pravili. Pravilno bi bilo, če bi v zapisu uporabili npr. ob 19. uri, saj je v tem primeru številka vrstilni števnik in ob njej mora stati pika. Ustrezno bi bilo tudi ob 19h, pri čemer simbol za časovno mersko enoto pišemo nadpisano. Uporabimo lahko tudi ob 19.00 s stično piko, ki ločuje ure od minut. Uporaba dvopičja (19:00) pravopisno ni ustrezna. Če ne gre za polno uro, ampak npr. za 15 minut pozneje oz. za četrt na osem, imamo dve možnosti, in sicer ob 19.15 ali ob 1915.

Če želimo povedati, kako dolgo bo trajal sestanek, zapišemo 2 uri 30 minut ‒ brez vejice. Lahko zapišemo tudi, od kdaj do kdaj bo trajal, tj. 19.00–21.30, medtem ko je 19–21.30 t. i. nesimetrični zapis, ki ni le nenavaden, ampak tudi neustrezen. Če sestanek traja tri polne ure, to lahko zapišemo kot 19–22 ali v obliki delovnega časa, npr. od 8. do 18. ure ali od 8h do 18h ali od 8.00 do 18.00. Pri zapisovanju ure in datumov v pomenu "od … do" uporabimo stični pomišljaj, tj. dolgo črto brez presledkov med številkama. Trajanje izrazimo z uro in minutami oz. s simboloma h in min, upoštevamo pa, da se v tem primeru simboli za časovne enote pišejo nestično, tj. ločeno od številskih enot, npr. 2 uri 35 min oz. 2 h 35 min.

Zapis datuma
Od leta 2000 dan rojstva našega največjega pesnika oznamujemo kot ta veseli dan kulture, tj. 3. december, npr.: "Danes je 3. 12. 2000." Mesec po potrebi postavimo v rodilnik: "V Narodno galerijo smo šli 3. decembra 2000", lahko ga tudi okrajšamo, tj. 3. dec. 2000, ali zapišemo samo s številkami, 3. 12. 2000, pri čemer za pikami naredimo presledke. Nikakor pa ob enomestnih številkah ne zapisujemo ničel v smislu 03. 12. 2000.

V vabilih moramo biti pri postavljanju vejic zelo pazljivi in dosledni, saj pišemo npr: "Srečanje članov društva bo v petek, 5. maja, ob 17. uri, v večnamenski dvorani …" Pri tem velja omeniti, da je vejica za uro in pred krajem neobvezna.

Nedeljivi presledek
Pri zapisu datumov z računalnikom moramo biti pozorni tudi na t. i. nedeljive presledke. To pomeni, da z nedeljivim presledkom preprečimo ločitev dneva od meseca ali meseca in dneva od leta. Pravzaprav ne dovolimo, da bi eden ali dva od teh "skočila" v naslednjo vrstico, ampak želimo, da se datum v celoti "drži skupaj". Da bi to dosegli, uporabimo ukaz oz. hkratno kombinacijo tipk Ctrl+Shift+preslednica. To pomeni, da se, še preden naredimo presledke s preslednico, s kazalcem miške postavimo na mesto za piko na levi in pred številko na desni, torej kjer želimo presledek, in stisnemo omenjeno kombinacijo tipk.

Velikokrat se zdi, da nam čas kar nekam odteka, pogosto pa tudi, da nam pripada oz. si ga moramo vzeti. Ure so denimo lahko dolge, minute in sekunde kratke, čas je včasih kar pravi, a pogosto tudi neugoden, zanimivo pa je razmisliti tudi o duhu časa. Četudi znamo do popolnosti in po pravilih zapisati ure in datume, pa je poleg tovrstne točnosti in doslednosti vsekakor dobro paziti še na kakšno drugo, npr. kdaj komu čas krademo ali ga naklonimo, ali preprosto kdaj samo pustimo času čas.


Andrej Salobir, R. D.
Najstarejše ure izvirajo iz Egipta in Babilonije v Mezopotamiji - gre za sončne ure, vodne ure (z grško besedo jih imenujemo tudi klepsidra) in peščene ure. Foto: Reuters
Obstajajo tri možnosti, kako zapisati od kdaj do kdaj ... Pri drugi možnosti je pravilen zapis z nadpisanim h, pogosto pa v naglici ali zaradi tehniških pomanjkljivosti urejevalnikov h zapisujemo kar v enakem velikostnem razmerju, kot preostalo besedilo, kar pa ni prav. Foto: MMC RTV SLO
Ura teče, nič ne reče ...Urni kazalci pa so v naših življenjih še kako pomembni! Foto: Reuters
Včasih so veliko uporabljali izraz "četrt", danes je redkejši, zato mladim lahko dela težave. Foto: MMC RTV SLO

Jezikovni spletovalec


Jezikovni spletovalec: "Dekle je po vodo šlo …" ali "Dekle je po vodo šla …"?!

Jezikovni spletovalec: Na prvi pogled nepomembne besed(ic)e niso kar tako zanemarljive!

Jezikovni spletovalec: "Važen je tisti, katerega snemate." Ali tisti, s katerim snemate.

Jezikovni spletovalec: Feminizacija in maskulinizacija ‒ oz. zakaj si ne bi jezika poenostavili kar sami?