Jezikovni spletovalec: Ko beseda postane konj ‒ razmerja med besedami in lažni prijatelji

Precej podobne besede se lahko pomensko zelo razlikujejo …
Andrej Salobir, R. D.|14.06.2017 ob 05:58
Ljubljana - MMC RTV SLO
Lažni prijatelji nas zlahka zavedejo v napačen ali vsaj okoren, nenavaden prevod. Od tod tudi poimenovanje "lažni prijatelj" - ker so se prevajalci nekdaj, ko je bilo za iskanje besed treba obresti več knjižnic in se prebijati skozi kazala, geslovnike in enciklopedije peš, zelo razveselili besede, "ki jo zlahka povežeš z domačo ustreznico". To so bili prevajalčevi prijatelji - žal lažni. Prevajalci pa si lahko pomagajo že z nekaj priročniki, med njimi tudi glosarjem Marjana Golobiča. Foto: MMC RTV SLO

Pravijo, da v življenju tiste ta prave prijatelje najdemo oz. pridobimo le s časom in izkušnjami. Podobno je z nekaterimi besedami in izrazi v različnih jezikih ali narečjih.

Pravi prijatelji pogosto tudi niso tisti, ki nenehno stikajo svoje nosove, ampak tisti, ki se v resnici družijo bolj redko ‒ takrat se zdi, kot da se poznajo od zmeraj, veže jih nevidna vez in preprosto spadajo skupaj. Dobro pa je biti previden ne le z ljudmi, ampak tudi pri rabi izrazov tujega izvora. Le-ti so lahko še bolj lažni oz. nepravi, kot se sprva zdi ‒ sicer redko rabljeni, a v nasprotju s pravimi prijatelji tudi mnogokrat neustrezni.

Lažni oz. nepravi prijatelji
Lažni prijatelji so neformalni lingvistični izraz za dve besedi v paru ‒ ena iz tujega jezika, druga iz maternega jezika ‒ ki sta si po obliki zelo podobni in po izvoru sorodni. Obe (lahko) zvenita tuje, ker to tudi sta, pomensko pa se povsem ali delno razlikujeta. Ti "zahrbtni" besedni "lažnivci" med drugim tudi razkrivajo slabe prevode, ki povzročajo netočno, neustrezno ali celo napačno izražanje. Zgodi se namreč, da se za honorarno delo namesto part-time job pojavi honorary job.

Pri uporabi tujih izrazov se namreč kot po liniji najmanjšega odpora pojavlja težnja k ad hoc ali zasilnemu sklepanju na prvo žogo, katerega posledica je prenos pomena na podlagi podobnosti. Npr., na podlagi presenetljive podobnosti besede embarazada v pomenu noseča lahko npr. Španec pri učenju angleščine napačno sklepa, da ima tudi embarassed pravo slovarsko zvezo z nosečnostjo, zaradi česar sploh ne išče prave ustreznice v tujem jeziku, tj. pregnant. Zavedel ga je torej lažni prijatelj. Tudi beseda trudna pomeni v slovenščini vse kaj drugega kot v hrvaščini.

Jezikoslovci se s tem pojavom ukvarjajo na različne načine, nekateri na podlagi pomenskih razmerij med besedami, drugi pa segajo tudi na področje pravopisa, skladnje, pragmatike in celo kulture.

S pomenskega vidika ločimo med popolnimi lažnimi prijatelji, ki nimajo skupnega pomena, npr. embarazadaembarassed: ti so v vseh kontekstih nepravi. Poznamo pa tudi delne lažne prijatelje, ki imajo vsaj en skupni pomen in so lažni samo v nekaterih kontekstih, denimo profesorprofessor. Presečišče pomenov teh dveh besed v slovenščini in angleščini je samo profesor, ki predava na fakulteti; medtem ko je v slovenskem primeru profesor tudi tisti, ki je diplomiral na fakulteti kot učitelj in nato poučuje na osnovni ali srednji šoli kot profesor oz. profesorica ‒ čeprav se danes še vedno lahko sliši včasih mnogo bolj uveljavljena oblika, tj. kar učitelj oz. učiteljica, a izjemoma tovariš oz. tovarišica.

Kos ni kos, čeprav je tako videti in slišati
Lažni prijatelji so medjezikovni pojav na stičišču dveh različnih jezikov. Na ravni enega samega jezika pa pravzaprav govorimo o homonimnih parih, ki jih v maternem jeziku ne dojemamo kot težavne. Homonimi so enakoizraznice, ki imajo enak zapis in izgovarjavo, npr. kos (kruha) in kos (ptič), in se delijo še na homofone oz. enakoglasnice, ki imajo enako izgovarjavo, a različen zapis (npr. kot in kod), in homografe oz. enakopisnice, ki imajo enak zapis, a se razlikujejo v izgovarjavi, npr. gol (nag) in gol (zadetek pri nogometu). Slovensko besedoslovje pozna tudi paronime oz. blizuzvočnice, npr. kup in kip, ter poliseme oz. večpomenke, tj. besede, ki imajo več med seboj povezanih pomenov, npr. plezalka ‒ roža ali ženska, ki pleza.

Paronimi ali nepravi prijatelji?
Tujec, ki se trudi z učenjem slovenščine, bi kaj hitro lahko zamenjal npr. kip za kup ali trenerko za trenirko: "Vrzi trenerko na kip." Slovenščina pozna namreč kup parov podobnih si besed s skupnim izvorom, kjer prihaja do pomenskih odtenkov ali do prave pomenske razlike, npr. tudi ekonomičen in ekonomski, kjer obstaja tudi skupni pomen. Ekonomičen je pravzaprav varčen oz. takšen, ki omogoča skromno in smotrno porabo, npr. ekonomična proizvodnja, ali ki ob majhni porabi daje velik učinek, npr. ekonomičen avtomobil. Ekonomski pa se nanaša na ekonomiko, npr. ekonomski napredek, na ekonomiste ali ekonomijo, npr. ekonomska fakulteta, a prav tako na ekonomičnost, npr. ekonomska poraba sredstev. Pri paru, kot je senzibilen in senzitiven, bi glede na njune pomene lahko rekli le, da je v zvezi z njima dobro večkrat pogledati v slovar tujk, saj se izraza prijateljsko srečata le pri pomenu preobčutljiv.

Podobnost je lahko tudi naivno zabavna
Na spletu se najdejo tudi skrajni primeri prevodov, ki ustvarjajo nove, priložnostne pare nepravih prijateljev, nastale iz dobesednega prevoda v določenem jeziku, npr. handicap postane priročna kapa ali bogey se prevaja kot ubog.

V hudomušnih priporočilih za boljšo rabo slovenščine, ki krožijo po spletu, lahko med drugim najdemo nasvet o rabi t. i. tujih izrazov, ki naj jih uporabljamo akvaduktno. Gre sicer za skrajno očiten primer, ki dobro ponazori pomembnost adekvatne rabe besed tujega izvora. Le-te so pogosto precej dolge, težko izgovorljive in vse prej kot zapomljive. Treba se je spomniti samo otorinolaringologije kot najdaljše besede iz otroštva ali poznejših disproporcioniranosti ali ekstrateritorialnega ipd.

Neustreznim in smešnim pomenom se ni mogoče izogniti, npr. v primeru "položiti bo treba iluminate", zaradi katerih bi se poslušalec lahko začel samo še valjati po tleh, medtem ko bi se nevedni sporočevalec morebiti znova zavedel, da je besede, ki jih uporabljamo, treba tudi dejansko popolnoma razumeti, ne pa govoriti kar nekako na pamet.


V Sloveniji precej dobro govorimo angleško, kljub temu pa moramo paziti na pasti tistih besed, ki v obeh jezikih živijo samosvoje življenje. Foto: MMC RTV SLO
Mmmm, slastna krema z jagodičjem in čokoladnim prelivom ... Če bi se sladica znašla na kakem večjezičnem jedilniku, pa je treba paziti, da ne bo postala krema sa šumskim voćem i prolivom ... Tudi ponos nad sladico bo odveč. Foto: Pregreha brez greha/Dejan Ulaga
Stanje v povezavi z lažnimi prijatelji je še toliko bolj zapleteno, saj so nekateri lažni samo v določenih besednih zvezah ali sobesedilnih okoljih. Gre pravzaprav za pretanjeno poznavanje kulturnozgodovinskih okoliščin dane družbe. Foto: MMC RTV SLO
Tudi med slovanskimi jeziki je veliko lažnih prijateljev, zaradi vsem skupne osnove jih je morda še več kot pri besedah, prevzetih iz latinščine. Pomenski razvoji so prav zanimivi, in čeprav so pogosto razumljivi, se vendarle lahko le čudimo, kako raznoliko je umevanje besed med Slovani. Foto: MMC RTV SLO
Neprevidnost pri prevajanju lažnih prijateljev v ciljnem jeziku pusti slepe prevedenke - kalke, ki se včasih zelo razširijo, celo bolj kot domači izrazi. To velja tudi za frazeme. Angleški "to be/step in one's shoes" se je tako v slovenščino usidral kot "biti v čigavih čevljih" oz. "stopiti v čigave čevlje" in zmanjšal pojavnost domačih ustreznic (ki pa pričakujejo rahlo prilagojeno skladenjsko okolje), npr. "(pristati) v čigavi koži", "(znajti se) na čigavem mestu" ... Foto: freedigitalphotos.net

Razstave