Jezikovni spletovalec: Na prvi pogled nepomembne besed(ic)e niso kar tako zanemarljive!

Pa čeprav so mnoge zelo kratke …

V slovenskem besednjaku je od 400 tisoč do 500 tisoč besed. Že s skromnimi 2000 se lahko kaj dogovorimo, povprečen Slovenec pa uporablja okoli 15.000 besed. Gre za raznolike besede: dolge in zapletene, zložene ali prevzete … ampak nekatere, tudi zelo kratke, so lahko pomembne bolj, kot se nam zdi … Imajo namreč lahko nepričakovano velik učinek!

12. julij 2017 ob 06:20
Ljubljana - MMC RTV SLO
Kratkih besed, členkov, medmetov in prislovov, je več, kot si mislimo. Foto: MMC RTV SLO

Besede se razlikujejo glede na število črk, pomen, pregibnost, izvor in še kaj. Strukturalistično se jih razvršča tudi po obliki, pri čemer so kot pregibne in polnopomenske besede najpomembnejši glagoli (npr. študiram) in samostalniki (npr. slovnico) ter pridevniki (npr. slovensko). Šolajoča mladina se namreč v povedih pri urah oblikoslovja in skladnje najprej uči poiskati glagole oz. povedke kot nosilce pomena, šele nato nepregibne predloge, medmete … Obstajajo pa tudi prislovi, vezniki in členki, ki sploh niso manj pomembni ali nepomembni.

Besede kot mašilo
Nekatere besede se rabijo pogosteje kot druge, mnoge celo nenavadno pogosto. Pri tem se je treba samo spomniti, da nekatere besedice, kot so npr. pač, seveda, kajne, morda itd., nimajo namena česar koli posebej povedati in se rabijo kot mašilo ‒ na kar se mladino opozarja že od prvih razredov naprej. Z mašili, nezadovoljivimi nadomestki za "presneto-ne vem-kaj-naj-zdaj-povem", si govorec podaljšuje čas za premislek, prikriva neželeno tišino … Nemalokrat pa postanejo te besedice navada oz. razvada, če ne celo moteča značilnost posameznikovega govorjenja.

Samo na prvi pogled zanemarljive besede
Posamezniki, ki se slovenščine učijo npr. na stopnji C evropskega jezikovnega okvira, sprva mislijo, da so neke slovenske besede izjemnega pomena, saj jih rojeni govorci ne samo pogosto rabijo, ampak tudi posebej poudarijo, npr. "Menda bo poklical kasneje". Kako nekomu enostavno in na kratko razložiti pomen besede "menda"?! Rojeni govorec, ki bo najprej povedal, da je pomen tovrstnih besed pravzaprav težko kar tako razložiti, bo na drugi strani zelo verjetno sprožil čudenje. Tujci teh besed najprej praviloma sploh ne razumejo, ker (še) ne poznajo različnih kontekstov oz. pomenskih situacij. Ko pa naposled besedo preverijo v SSKJ-ju, dobijo razlago: besede, ki se zdijo preproste, imajo lahko tudi po tri različne pomene. Npr. "menda" izraža ali domnevo, ali samoumevnost, ali pritrjevanje brez pridržka, nekatere pa imajo tudi po pet ali še več pomenov oz. načinov rabe, npr. pač.

Členki so zelo samosvoje besede – tudi medmeti in vezniki
Te besede so nepregibne, kar pomeni, da se v obliki ne spreminjajo, in nepolnopomenske. Srednješolcem povzročajo največ težav, saj bodo npr. le, že, šele, baje ali samo med členke uvrstili le redki, ki se jim bo to umetno strukturalistično povezavo uspelo zapomniti. Členki so po mnenju mnogih jezikoslovcev najzanimivejša besedna vrsta, ki tudi med strokovnjaki povzroča polemike. Glede na pomen namreč ločimo več kot 10 vrst členkov, od členkov čustvovanja, npr. "Žal imaš prav", do izvzemanja, npr. "Prišel je samo oče".

Poleg medmetov, ki so lahko prave t. i. zakrite povedi, npr. hja, joj, au, fuj, pst itd., so tudi členki prave pomenske bombe. Podobno kot medmeti tudi členki "okužijo" celo poved ali njen del, tako da vplivajo na pomen celote ‒ in na najkrajši možni način izrazijo mnenje sporočevalca. Kjer pa se z eno samo besedo "opravi" z mnenjem, se lahko pojavi nerazumevanje ali nestrinjanje oz. vsaj zmeda v komunikaciji. Po teoriji so členki namreč besedice, ki jih lahko nadomesti samo cel stavek ‒ pogosto cela poved ali več povedi, besedico "menda" npr. "Domnevam, da bo poklical kasneje, a nisem prepričana".

Členek vsaj med drugim npr. izraža minimalno zahtevo oz. omejevanje na najmanjšo količino ali mero: "Lahko bi mi vsaj namignil," kar pomeni "Menim, da bi mi moral dati kakšno informacijo, a mi ni ničesar niti nakazal."

Vzrok, sklep, posledica in pojasnilo …
Tujci, ki med usvajanjem jezika večkrat slišijo zvezo in sicer, na podlagi redkih lastnih izkušenj sicer lahko poznajo njen pomen, a zgodi se, da zvezo uporabijo namesto vzročno-sklepalnega veznika zato: "Zelo hitro so govorili, in sicer lahko pride do napake." Vzročno-sklepalno razmerje izraža tudi torej, členek in veznik, s katerim preskočimo (morda pomemben) argument in preidemo neposredno na sklep. Gre za veznik, ki zelo skrajša govorjenje, saj na hitro poveže dve trditvi in vodi v zaključek: "Veliko se je učil, torej bi moral opraviti popravni izpit." Kar seveda nujno ne drži …

Za vse, ki smo se že kdaj zmotili in kavo solili namesto sladkali …
Dobro se je zavedati vrste različnih pomenov, ki jih z vsako, še tako majhno besedo vpeljemo v stavek. Poleg tega moramo vedeti tudi, kam v stavku jo postaviti, da bo povedala točno to, kar želimo.

Te in druge zanimive besede imajo velik vpliv, zato jih je treba uporabljati previdno in gospodarno ter po pameti. So kot začimbe za jed: točno določena začimba da poseben, točno določen (in pričakovan) okus ‒ zelo drugačen od kakšne druge začimbe.


Andrej Salobir, R. D.
Nekatere besede v besedilu enkrat funkcionirajo kot pridevnik, medmet, veznik, prislov, drugič kot členek. Foto: MMC RTV SLO
Členki modificirajo stavčni člen, na katerega se nanašajo, s tem pa spremenijo pomen povedi, saj nakazaujejo na sobesedilo oz. besedilno sotvarje, torej okoliščine sporočanja: "tudi sosed" pomeni, da to počne še nekdo, "tudi spomladi" nakazuje, da obrezuje tudi v drugih letnih časih, "tudi doma" nam pove, da navadno obrezuje drugje, ob "tudi obrezuje" lahko sklepamo, da redno gnoji ali kako drugače ureja sadovnjak, "tudi drevje" pa, da se morda pogosteje posveča okrasnim grmom. Foto: MMC RTV SLO
Nabor členkov je zelo pester. Foto: MMC RTV SLO
Členki pogosto nastanejo s sklapljanjem. Foto: MMC RTV SLO

Jezikovni spletovalec


Jezikovni spletovalec: "Dekle je po vodo šlo …" ali "Dekle je po vodo šla …"?!

Jezikovni spletovalec: "Važen je tisti, katerega snemate." Ali tisti, s katerim snemate.

Jezikovni spletovalec: Feminizacija in maskulinizacija ‒ oz. zakaj si ne bi jezika poenostavili kar sami?

Jezikovni spletovalec: Od kod so se vzele besede kodrlajsast, vetrogončič ali piskrovez?