Jezikovni spletovalec: Od kod so se vzele besede kodrlajsast, vetrogončič ali piskrovez?

Huda muha ima dejansko nekaj opraviti s hudomušnostjo; slepomišenje pa z igro, v kateri eden od igralcev z zavezanimi očmi lovi in prepoznava druge

Nekatere slovenske besede nas sredi pogovora kar presenetijo in sploh težko verjamemo, da spadajo v repertoar slovenskega jezika.

21. junij 2017 ob 06:12
Ljubljana - MMC RTV SLO
Kaj vse nam sporočajo naštete besede? Ste vedeli, da lahko brkljati povežemo z 'rahlo brcati', kandelaber s svečo oz. kandelo, fičfirič z madžarskim izrazom za nestanovitnega, lahkomiselnega človeka, larifari pa najenostavneje razložimo z ekspresivnostjo medmetov? Dalje: nečistovati, zlasti v krščanskih besedilih, pomeni spolno občevati, pobratiti se označuje poseben obred potrditve prijateljstva, znan pri npr. Srbih, plavšati je starinski izraz za spogledovanje ... srboritež pa je tisti, ki ima mevlje v riti. Foto: MMC RTV SLO

Za omenjene besede se zdi, kot da so iz nekega lingvističnega arhiva ali celo, da niso naše, nikoli prav slišane … Ustvarjajo občutek čudenja, lahko tudi nelagodja ali zadrege; včasih delujejo smešno, nekateri se ob njih namreč nasmejijo, drugi še lep čas ne morejo priti k sebi. Ob prebiranju takšne in drugačne literature srednješolci k nekaterim besedam kdaj radi pripomnijo, da spadajo neposredno v muzej.

Kifeljc ‒ preprosta izpeljanka tudi iz časov orožništva
Ob besedi "kifeljc" dobi vsak drugačno predstavo. Kako je policist postal "policaj" in nato "palicaj", bi znal pojasniti tudi pesnik Boris A. Novak, ‒ ampak "kifeljc"!? SSKJ jo razlaga kot pogovorni izraz za rogljič, torej rogljiček oz. kifeljček, pecivo iz kvašenega testa, podkvaste oblike. Izraz je 'botroval' slabšalnemu pomenu za policaja oz. miličnika, je domislica ljudstva in poimenovanje za nekdanje orožnike, ki so okoli vratu nosili ploščice v obliki rogljiča, na katere je bila vtisnjena številka. Beseda se je nato pomensko razširila na pripadnike javne službe sploh in ima ta pomen pri nas še danes ‒ neredko pa jo spremlja globoko zakoreninjeni predsodek.

Botrovati ali kumovati?
Publicistični izraz "botrovati" se pojavlja tudi v strokovnih besedilih. Za nekatere njegove uporabnike se zdi, da so si ga prisvojili kot del nabora besed, ki ga (pre)pogosto uporabljajo ─ tudi neustrezno. Gigafida, korpus slovenske besede, kaže, da se ta beseda uporablja zelo pogosto. Etimološko gledano, izhaja iz poimenovanja za tistega, ki skupaj z očetom (po navadi gmotno) skrbi za krščenca, tj. boter. SSKJ navaja, da ta publicistični izraz pomeni 'biti glavni vzrok česa', čeprav bi bilo izraz bolje pojasniti s 'pridodati' ali 'prispevati k'. V okviru tega gesla slovar omenja tudi izraz "kumovati" kot knjižni izraz za 'biti boter', saj je izraz "kum" v stari cerkveni slovanščini (stcsl.) pomenil botra, izhaja pa iz slovanske besede, izposojene iz latinščine, in je skrajšava za sestavljenko "com pater" iz "con" oz. "com" (skupaj, z) in "pater" (oče).

Hudomušne zloženke
Najzanimivejše slovenske besede so tiste, za katere se po bežni besedotvorni obravnavi zdi, da izhajajo iz neke druge besede. Pogosto nas ta občutek tudi ne vara, saj morebitna etimološka raziskava domnevano povezavo potrdi. Včasih je treba eno od besed, ki sestavlja neko drugo, nujno razumeti v prenesenem pomenu, kot npr. v primeru "hude muhe", kjer ne gre za muho kot žuželko, ampak za kaprico oz. trmo. Neredko naposled ugotovimo, da smo bili tudi sami v zmoti, saj globlje dojemanje ali raziskovanje pomena razkrije neki drugi smisel, ki prav tako ali še bolj preseneča in navdušuje ‒ nad čarobnostjo jezika in tudi nad nami samimi.

Raba nekaterih besed peša, zato jih mnogi danes ne poznajo več
Precej nenavadna beseda je tudi "paberkovati", iz besede "páberek", za katero se več sploh ne ve prav, kaj pomeni: "Vendarle je napaberkovala nekaj znanja o davčnih blagajnah" pomeni, da je tu in tam mimogrede pridobila nekaj znanja, čeprav si za to ni prizadevala. Sorodnost najdemo v stcsl., kjer je "paberek" grozd, ki po trgatvi ostane na trti. Paberkovati torej izhaja iz glagola pobirati (kasneje), pri čemer je glagol sestavljen iz "po" (kasneje) in "brati" (nabirati oz. zbirati plodove, tudi zbirati klase po žetvi). Izraz podobno razloži tudi SSKJ, doda pa mu tudi ekspresivni pomen, tj. prihajati do česa s priložnostnim, nesistematičnim zbiranjem.

Zanimiv je tudi glagol "podvizati se": "Hja, zdaj se bo pa res treba počasi podvizati …" ‒ pogosto pospremljen s kazalniki lenobnosti, npr. z izdatnimi vzdihi. SSKJ glagol opredeli kot 'spodbujati oz. pospešiti, pohiteti', in navaja, da raba peša. Etimološko beseda izvira iz stcsl. "dvidzati" kot 'večkrat dvigniti oz. premakniti'.

Tu je še "natolcevati", tj. pripovedovati izmišljene, lahko tudi slabe stvari o kom, redkeje obrekovati, za kar obstaja več razlag o izvoru in samo ena ima zvezo s "tolči", ali "prgišče", povezano s stanjem nerazprtih prstov oz. pestjo, ali "krmežljav", povezan s starinsko besedo krmelj, tj. očesno maslo, preprosto zaspanček. Omeniti velja še npr. "kolobocijo" kot zmešnjavo oz. zmedo, pa "barantati" oz. pogajati se za ceno, "ugonobiti" za uničiti in "kolovratiti" kot brezciljno in opotekajoče hoditi. Pa "žvrkljati", "moledovati", "pitati", "brkljati" in še in še …

Piton v naslovu slovenskega romana je kodrlajsast in predstavlja prikazen iz nočnih mor glavnega junaka, ki se bojuje z odvisnostjo od drog; drugače pa izraz pomeni pisan, barvno neskladen, kar verjetno izhaja iz "kodrolasast" oz. skodranih las – saj naj bi skodrani lasje delovali, kot da so pisani. Vetrogončič, tudi Mencingerjeva kmečka realistična povest, je izraz za neznačajnega, nestanovitnega človeka, tudi vetrnjaka, neke vrste oportunista ali človeka, ki se obrača po vetru. V eni od zgodb o Miki miški najdemo tudi epizodo, kjer Miki in Pepe kot nekakšna piskroveza, kot ju imenuje prevod, gospe Bednik prineseta zakrpani čajnik. Piskrovez je sicer zanimiv izraz za lonceveza, ki popravlja počene lonce in podobno, čeprav je Miki tukaj bolj vsestranski popravljavec.


Andrej Salobir, R. D.
Po žetvi so mlatiči zmlatili snope in žanjice vejale kleno zrnje, da so ga ločile od plev. Revnejši in dninarji so na strnišču napaberkovali druge klase. Takšno opravilo opisuje tudi svetopisemska zgodba o Ruti: Šla je tedaj in prišla ter paberkovala na polju za žanjci. Foto: EPA
Etimologija je tista veja jezikoslovja, ki išče izhodiščne oblike besed in njihovih pomenov. Pri tem razkriva zanimivosti iz kulturnega in duhovnega sveta naših prednikov. Foto: MMC RTV SLO
Le zakaj se v slovenščini reče "pijan kot krava"? Fraza se je prav lahko razvila iz starejše "pijan kot mavra" - ker mavra označuje kravo črne barve, se je razvila dvojnica s kravo. A mnogo bolj verjetno je, da je z mavro mišljena mavrica, kar podpira ljudsko verovanje, da mavrica na mestu, kjer se stika z zemljo, pije vodo. Nekaj bo že na tem, saj o belem dnevu mavrice ni videti. Foto: EPA
Jezik je živ in se spreminja, pogosto slišimo. In res nam tudi poulična slovenščina ponuja nemalo izrazov za raziskovanje (in zabavo). Foto: MMC RTV SLO
Spletišče Razvezani jezik je spletni kotiček, ki prekipeva od domiselnosti in hudomušnosti, izkazuje pa živo rabo slovenščine oz. čut govorcev za poigravanje z besedami. Čeprav je precej manj obsežna od tujejezičnih ustreznikov, kot sta srbska Vukajlija ali celo angleški Urban Dictionary, se je v nekaj letih, zlasti pa odkar deluje tudi na Twitterju, nabrala že kar lepa bera izrazov poulične slovenščine, ki so pogosto kaj nenavadni. Foto: Društvo za domače raziskave

Jezikovni spletovalec


Jezikovni spletovalec: "Dekle je po vodo šlo …" ali "Dekle je po vodo šla …"?!

Jezikovni spletovalec: Na prvi pogled nepomembne besed(ic)e niso kar tako zanemarljive!

Jezikovni spletovalec: "Važen je tisti, katerega snemate." Ali tisti, s katerim snemate.

Jezikovni spletovalec: Feminizacija in maskulinizacija ‒ oz. zakaj si ne bi jezika poenostavili kar sami?