Jezikovni spletovalec: Reči bobu bob ni mačji kašelj!

Zakaj nam tudi v vsakdanjem govoru ne bi bilo lepo?

Frazemi negujejo našo zavzetost za lepoto jezika … Velja pa paziti, da ne bi kdaj "pristrigli z ušesi" ali da nam ne "pade žlica v med". Zakaj paziti? Ker so frazemi večinoma nespremenljivi.

26. april 2017 ob 06:44
Ljubljana - MMC RTV SLO
Ker frazemi spadajo med stalne besedne zveze, jih ne moremo kar tako spreminjati, saj so ustaljeni po obliki in po pomenu. Foto: MMC RTV SLO

Na vratih v pritličju bloka črno na belem piše, da zjutraj dve uri ne bo vode. Poln kufer imam tega! Obvestilo obesijo na vrat na nos, potem pa nikogar, o vodovodarjih pa tako ali tako ne duha ne sluha. Verjetno kje afne guncajo, ker so leni ko fuks. Na vsakem hišnem svetu mi to leži na duši, ampak dobim kar cmok v grlu, ko bi morala udariti po mizi. Kdo pa bi rad spet dregal v osje gnezdo?! Zdaj si belim glavo, ker moram vstati uro prej, ali pa bo moj jutranji tuš šel po gobe in se lahko za njim kar lepo obrišem pod nosom. Naslednjič bom brez dlake na jeziku povedala, da je to stvar treba vzeti pod drobnogled.

V resnici je bila pisava na papirju modra in ne črna; s (pre)polnim kufrom oz. kovčkom le izjemoma delamo gnečo v dvigalu; in na jedilniku so slastni babičini kruhovi cmoki v omaki le občasno.

V zgornjem besnenju nad blokovsko problematiko so t. i. frazemi. To so večbesedni izrazi, sestavljeni iz točno določenih besed, ki skupaj pomenijo nekaj drugega kot posamezne besede vsaka zase. Frazem je zveza raznovrstnih besed: glagola, pridevnika in samostalnika, denimo pretakati krokodilje solze; glagola in predloga ali zaimka, npr. viseti na (kom/čem) ali pihniti ga/jo itd.

Ker frazemi spadajo med stalne besedne zveze, jih ne moremo kar tako spreminjati, saj so ustaljeni po obliki in po pomenu. Rečemo namreč imeti trdo kožo in ne imeti čvrsto kožo, soliti pamet komu in ne poprati pamet komu ter zastriči z ušesi in ne pristriči z ušesi. Pri rabi frazemov moramo biti posebej pozorni, saj lahko hitro zamenjamo vrstni red ali si celo umislimo besedo, ki zraste kar na našem zelniku.

(Ne)spremenljivost frazemov
Nespremenljivost frazemov pa, kot je to značilno za žive jezike, ni absolutna. Glede na sobesedilo prilagajamo njihovo slovnično obliko, tj. glagole spregamo, npr. primem/primeš bika za roge; spreminjamo glagolske kategorije, npr. molčal je/molčal bo/molčal bi kot grob; sklanjamo tako pridevnike kot samostalnike, npr. igrati drugo violino/ne igrati druge violine. Variantnost sestavin frazemov se kaže tudi v zamenjavi katere od njih, npr. biti komu trn v petitrn v očesu ali doživeti kaj na lastni kožiugotoviti/ izkusiti na lastni koži. Tovrstno prilagoditev določenemu kontekstu imenujemo prenovitev frazema, a je meja med pravilno in neustrezno rabo tanka, pri čemer je raba prenovitve neustrezna le, kadar ta izgubi svoj pomen ali pomen ni predvidljiv, npr. metati polena pod noge in metati kamne pod noge. Zaradi današnjega pogosto slabega poznavanja npr. kmečkega sveta in opravil ter pogostnosti rabe lahko nekatere frazemske prenovitve, ki jih sicer obravnavamo kot napake, postanejo t. i. neprednostne dvojnice in bodo kot takšne vključene v slovar, npr. ločiti zrnje od plev in ločiti zrnje od plevela.

Recimo bobu bob
Slovenski frazemi so zbrani v Slovarju slovenskih frazemov, katerega avtor je Janez Keber, in je dosegljiv tudi na spletu. Reči bobu bob v skladu s tem slovarjem pomeni opisati stvari, kot so v resnici, brez olepševanja. Ta frazem izhaja iz rimanega hrvaškega in srbskega reka reći bobu bob, a popu pop. Bob je prispodoba za stvar sploh in je v omenjenih jezikih izvirna, saj ga ne najdemo v pomensko ustreznih frazemih drugih evropskih jezikov (npr. angl. calling a spade a spade), izhaja pa verjetno iz nekdanje večje uporabe boba v prehrani. Če pogledamo v omenjeni slovar, se frazem mačji kašelj običajno uporablja z nikalnico ni, pomeni pa majhno in malo pomembno stvar. S stališča človeka je mačji kašelj komaj opazna stvar, ker pa ta frazem običajno uporabimo z ni, dobimo nasproten pomen: 'to je pomembno, to ni kar tako'.

Zakaj uporabljati frazeme
Z uporabo frazemov naša besedila postanejo bolj živa in doživeta. Jezik namreč lahko opazujemo in doživljamo iz mnogo širše perspektive, odkrivamo še neodkrito, morda kdaj pozabljeno lepoto besed, ki lahko druga ob drugi naplavijo morje pomenov ‒ s tem pa povzročajo čudenje, navdušenje in radost. V vsakdanjem pogovoru se pravzaprav pojavljajo redko. Od govorečih namreč zahtevajo drugo dimenzijo gledanja nase, na življenje in na sam jezik ‒ v vsakem primeru pa še tako zelo papirnato besedilo dodatno začinijo.


Andrej Salobir, R. D.
Včasih frazeme spremenimo in tako dosežemo še bolj ekspresiven učinek. Foto: MMC RTV SLO
Vendarle svetujemo: pazljivo pri frazemih, da vas ne bodo gledali postrani. Foto: MMC RTV SLO
Živali so za ljudi zelo pomembne - to dokazuje tudi bogata živalska frazeologija. Foto: MMC RTV SLO
Med najkrajše, t. i. minimalne frazeme, spadajo zveze glagolov z zaimki. V slovenščini so zelo pogoste in zato zanjo kar značilne, po strukturi in pomenu pa se pravi minimalni frazemi ločujejo od zvez, kot so "slišati jih" (očitke namreč) in "žurati ga" (poudarjalna zveza). Foto: MMC RTV SLO
Meja med napako , prenovitvijo in varianto je lahko zelo tanka. Foto: MMC RTV SLO

Razstave


Foto: "Bunkljem" namenjena razstava o Harryju Potterju in zgodovini čarovnije

Kratke zgodbe Toma Hanksa, usodno povezane s pisalnimi stroji

Hamlet v mariborski Drami: Instant tragedija brez temeljnih vprašanj

Skrb glasbenikov za našo uglašenost s svetom