Srečanje PEN-a tudi o etiki. Kje se bo ustavila neetična zloraba človeških bitij?

"Morda še ni prepozno, da začnemo ustvarjati nov svetovni red"

Etičnost družbe lahko presodimo predvsem po vedenju močnih proti šibkemu posamezniku, je na mednarodnem srečanju pisateljev PEN-a pojasnil predsednik SAZU-ja Jože Trontelj in kot primer navedel ideje etikov nove, utilitarne vrste, ki priznavajo pravico do varstva življenja le zavedajočim se bitjem, sposobnim razumevanja in odločanja o sebi.

17. maj 2012 ob 16:47
Bled - MMC RTV SLO, STA
Jože Trontelj je na okrogli mizi med drugim zastavil vprašanje, ali postaja nova etika ne le sprejemljiva, ampak celo prednostna smer, ki si jo bo družba izbrala za prihodnost. Foto: BoBo

Etika je bila tudi eno izmed vprašanj, o katerih so se pogovarjali na okrogli mizi Preobrazba poti ali zaton zahodne racionalistične civilizacije na Bledu. Po Trontljevih besedah je ključno vprašanje, kje se bo neetična zloraba človeških bitij ustavila. Človeško dostojanstvo je neodvisno od vsakršnih utilitarnih meril, zato se ne gre čuditi, da je v napoto novim etikom, ki pa v akademskih krogih uživajo velik ugled. Ob tem se zastavlja vprašanje, ali to pomeni, da postaja nova etika ne le sprejemljiva, ampak celo prednostna smer, ki si jo bo družba izbrala za prihodnost.

Številni misleci menijo, da je civilizacija pred veliko spremembo. Kakšna bo, nihče ne more zanesljivo napovedati. Etika, ki uveljavlja predvsem koristi posameznika, bo verjetno slaba opora v času krize, razmišlja Trontelj. Kot globalno človeštvo nismo pripravljeni, a morda še ni prepozno, da se lotimo ustvarjanja novega svetovnega reda.

Se je zatonu še mogoče izogniti?
Janko Prunk iz slovenskega PEN-centra je v svojem prispevku razmišljal o novih poteh ali zatonu zahodne racionalistične civilizacije. Zahod se spopada z vrsto težav, kot so kopnenje duhovnosti in morale, biološko staranje in zmanjšana demografska rast. Številni intelektualci na Zahodu se ob tem sprašujejo, ali ni naša civilizacija že v takšni krizi, da je pred zatonom, pravi.

Zgodovinar sicer ne more biti futurist, lahko pa iz zgodovine potegne sklep, da so se v evropski civilizaciji v njenih najhujših krizah pojavila nova mišljenjska gibanja, ki so dala civilizaciji nove duhovne, moralne in socialne temelje, na katerih se je prenovila. Novi zakoni in mednarodni ekonomski dogovori lahko na začetku 21. stoletja dajo le nekakšen okvir za gospodarske in politične reforme, toda brez uveljavitve nove javne morale bo ta okvir ostal prazen, je še sklenil Prunk.

Sylvestre Clancier, predstavnik francoskega centra PEN-a, je govoril o ekscesih razuma v obdobju razsvetljenstva in opozoril, da mora biti razum ves čas pozoren nase. Stanje odsotnosti kulture je povezal z vojno, mir je tako danes nekaj slučajnega in to paradigmo je treba obrniti na glavo, je dejal.

Napredujemo s kritičnim dvomom in nezaupanjem
Njegov kolega Jean-Luc Despax je spregovoril o evropskem neoliberalizmu in globalizaciji ter težavah, ki jih je ta prinesla, Jean-Philipe Domecq pa se je spraševal, ali spremembe pomenijo napredek ali nazadovanje. Kot je dejal, napredujemo s kritičnim dvomom in nezaupanjem, izvor vseh raziskav in napredka pa je prav kritika samega sebe.
Elizabeth Csicsery-Ronay iz madžarskega centra PEN-a je spregovorila o tem, kako Madžarsko vidijo tujci z Zahoda in kakšna je v resnici. Ob tem se je dotaknila pravice države, da sama odloča o svoji prihodnosti. Andras Petocz se je naslonil na svoj roman Tujec in se posvetil vprašanju, kaj pravzaprav pomeni biti tujec, Grete Tartler z romunskega centra mednarodnega združenja literatov pa se je posvetila literaturi in večkulturnosti.

Svet je v sistemski krizi, potrebna je revolucija
Okroglo mizo je odprl moderator Tone Peršak, sklenil pa jo Zeki Ergas iz švicarsko-romanskega centra PEN-a s prispevkom na temo Nova planetarna etika: šest bistvenih vrednot Hansa Kunga. S slednjim se strinja, saj svet danes doživlja sistemsko krizo, pri čemer imajo ključno vlogo ZDA. Situacija je trenutno blokirana, in ker ni Aleksandra Velikega, da bi presekal gordijski vozel, je po literatovem mnenju potrebna revolucija.


Novi zakoni in mednarodni ekonomski dogovori lahko na začetku 21. stoletja dajo le nekakšen okvir za gospodarske in politične reforme, toda brez uveljavitve nove javne morale bo ta okvir ostal prazen.

Janko Prunk


M. K.
Z okroglo mizo na temo Preobrazba poti ali zaton zahodne racionalistične civilizacije se je dopoldne na Bledu začel delovni program 44. mednarodnega srečanja pisateljev PEN-a. Foto: BoBo
Kot je uvodoma dejal moderator Tone Peršak, je pred nami vrsta vprašanj, med njimi vprašanje etike. Foto: BoBo

Knjige


Nagrada Kristine Brenkove slikanici brez besedila Ferdo, veliki ptič

Katere knjižne izdaje so se znašle med jesensko bero ob koncu babjega leta?

Neruda nima miru: forenziki spet pretresajo možnost, da je bil umorjen

Navihani Asterix, ki vedno prelisiči Rimljane, se vrača z dirko po Italiji