Knjige

Štiri leta vključevanja in aktiviranja ranljivih skupin pod mentorstvom literatov

Na podlagi projekta je med drugim nastal tudi obsežen zbornik Glasovi iz gluhih tišin
N. Š.|23.10.2019 ob 09:42
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

V projektu so sodelovali pesniki, pisatelji in ilustratorji.

Štiriletni projekt, namenjen delu z ranljivejšimi skupinami ob pomoči literature in drugih oblik umetnosti, je organizirala javna agencija za knjigo RS (Jak) ob finančni pomoči Evropskega socialnega sklada. Ker se je izkazal za primer dobre prakse, njegovi pripravljavci in izvajalci upajo, da se bo nadaljeval, je na včerajšnji predstavitvi povedala direktorica Jaka Renata Zamida.

Literatura premika meje in ruši stereotipe
Po njenem mnenju se je projekt izkazal za "odličen način alternativnega spodbujanja vključevanja v družbo", praksa pa je pokazala, da je "literatura nekaj, kar lahko premika meje in ruši stereotipe". Udeleženci so razvijali veščine branja, izražanja in nastopanja ter krepili samozavest, veliko pa jih je naredilo še korak naprej z izdajo lastne knjige.

Skupno je bilo vključenih skoraj 300 udeležencev, sodelovalo je 82 mentorjev. Skupine je obiskalo tudi več kot 400 gostov, ki delujejo v kulturi.

.

Projekta brez evropskih sredstev v tako široki obliki ne bi bilo. Izvajali so ga štiri leta v 41 skupinah po Sloveniji. Skupno je bilo vključenih skoraj 300 udeležencev, sodelovalo je 82 mentorjev. Skupine je obiskalo tudi več kot 400 gostov, ki delujejo v kulturi.

Sredstva so se zvišala na milijon in 20.000 evrov
Gre za enega od več kot 4600 projektov, ki jih v Sloveniji izvajajo s pomočjo sredstev evropske kohezijske politike, je pojasnila državna sekretarka omenjene službe Nevenka Ribič. Na začetku mu je bilo dodeljenih 850.000 evrov, zaradi interesa in večjih potreb pa so se sredstva zvišala na milijon in 20.000 evrov, s tem pa se je lahko povečalo tudi število udeleženih oseb z 200 na 277.

V zaporu se odkrije tudi marsikateri skriti talent

Izkušnje s terena govorijo o razbijanju stereotipov
Dogajanje na terenu sta opisala dva izmed mentorjev, pisateljica Miljana Cunta in umetnik Matjaž Pikalo, ter dva udeleženca njunih delavnic Jan in Gregor. Vsi štirje so poudarili, da so se skozi tovrstno delo veliko naučili, o odgovornosti do sebe in drugih. Tako pa so se morda razbili tudi kakšni stereotipi. Pri tem se je izkazalo tudi, da bi Zavod za prestajanje kazni zapora Dob potreboval nove knjige, ker je njegova knjižnica zastarela, zavod pa nima sredstev za nakup.

Kot je povedala koordinatorka projekta Mojca Bergant Dražetić, je Jak v štirih letih kupila precej slovenske literature, ki so jo predali Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij. Na podlagi projekta je med drugim nastal tudi obsežen zbornik Glasovi iz gluhih tišin, v katerem so zabeleženi zapisi mentorjev in ustvarjalnost sodelujočih udeležencev.

Vsi grehi Feliksa Plohla: prostodušna izpoved nekdanjega zapornika

Pomanjkanje empatije
Za ministra za kulturo Zorana Pozniča so projekti vključevanja ranljivih skupin prebivalcev, kot je bil ta, velika dodana vrednost družbi. Vključenost bi bilo treba po njegovem mnenju razširiti še na druge skupine, ki "morda mislijo, da nimajo nobenega problema". Pri tem je poudaril pomanjkanje empatije in "princip valjenja krivde za svoje težave na druge". Upa, da bi s pomočjo vladne službe za razvoj in kohezijsko politiko lahko pridobili še kakšen podoben projekt.


Knjige






Več rezultatov iskanja