Kaj je naravno? Mesto žensk o razmerju med nacijo, naturo in normo

Spomnili se bodo tudi stoletnice oktobrske revolucije

Mesto žensk letos razmislek usmerja k pojmom nacija, natura in norma, izhajajoč iz tega pa se fokus festivala širi tudi na reproduktivne pravice in svobodo. 23. mednarodni festival sodobnih umetnosti v Galeriji Kresija je odprla razstava O splavu, na kateri španska umetnica Laie Abril raziskuje, kakšno škodo povzroča ženskam manko legalnega in varnega dostopa do splava.

06. oktober 2017 ob 15:57
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA
Saška Rakef, Barbara Krajnc Avdić in Pia Brezavšček se predstavljajo z zvočno igro Idealna, pri kateri izhajajo iz interdisciplinarne raziskave o (ne)spremenljivosti pogledov na materinstvo. Foto: Nada Žgank

Ko spleta svojo mrežo vprašanj okoli etike in morale, ustvarja Laie Abril niz vizualnih in tekstovnih manifestacij družbenih sprožilcev, stigem in tabujev okoli splava, ki so bili do zdaj nevidni, so zapisali ob razstavi.

Po besedah umetniške vodje festivala Teje Reba se želijo v času, ko so se po svetu razrasli nacionalizmi, prevpraševati, kakšna so "perverzna razmerja" med pojmi nacija, natura in norma: "Iz preteklosti vemo, da je bil trenutek naturalizacije določenih zadev zelo problematičen in je vodil v določene posledice. Recimo glede tega, kaj je naravno, oziroma razmišljanj v slogu, mi smo takšni in drugačni, oni niso."

Podrobnejši program 23. festivala Mesto žensk najdete tukaj.

Oktobrska revolucija v odnosu do vprašanja ženske
Na festivalu želijo ugotoviti tudi, kakšne nevarnosti potegnejo za seboj različna razmerja. Festival, ki bo trajal do 14. oktobra, se bo spomnil tudi 100. obletnice oktobrske revolucije in pomena, ki jo je imela v družbenih in ekonomskih razmerjih, predvsem pa v odnosu do t. i. vprašanja ženske in ženske politike. Med drugim so se znova posvetili branju tekstov ruske političarke Aleksandre Kolontai, ki je v času revolucije ustanovila ženski oddelek znotraj partije, prvič pa so takrat v Rusiji legalizirali splave v javnih bolnišnicah, je spomnila Teja Reba.

V Galeriji Alkatraz bo v sklopu festivala na ogled filmska instalacija švedske vizualne umetnice Anne Linder Kurbazaspermo, ki odpira temo istospolnega starševstva in koncept razširjene družine. V Galeriji Škuc bodo 12. oktobra odprli razstavo Liminalni agenti Špele Petrič in Mihe Turšiča. Umetnika bosta vodila tudi participativni semiotični laboratorij.

Premiere slovenskih ustvarjalk
Ogledati si bo mogoče tri premiere slovenskih ustvarjalk. Idealna je igra o materinstvu, pripravile pa so jo Saška Rakef, Barbara Krajnc Avdić in Pia Brezavšček, s performansom v trajanju Skvot se predstavlja mlada umetnica Nika Ham, večmedijski performans Hodi.ti pa podpisujeta Irena Pivka in Brane Zorman. Za zaključek festivala bo na sporedu prva ponovitev burlesknega performansa avtorice in izvajalke Urške Vohar Tatovi podob predstavljajo: Matilda Buns in njene žemljice.

Slab teden pred uradnim začetkom festivala je tega uvedel simpozijski festival Topografija zvoka, znotraj tega predvsem sredin nastop Sorrel Hays v Cankarjevem domu. Poleg omenjenega koncerta je Mesto žensk v sodelovanju z Zavodom Sploh ponudilo še posebno improvizacijsko izkustvo v družbi violinistke Ane Kravanja in avstrijske klarinetistke Susanne Gartmayer, v klubu Gromka pa bo na sporedu poseben improvizatorski večer šestih glasbenic, na čelu s priznano nemško vokalistko, skladateljico in performerko Ute Wassermann.

Lov na upanje
Mlajšemu občinstvu bo namenjena projekcija Poletje 1993 v režiji Carle Simon in Malo pristanišče režiserke Ivete Grofove, oba filma bodo predvajali v Kinodvoru. V goste festivala s plesno predstavo Lov na upanje prihaja irska umetnica Oone Doherty, v Stari Mestni elektrarni pa bodo predstavili dela v nastajanju v sklopu projekta Uprizarjati spol, pri katerem poleg tujih ustvarjalk sodelujeta Nataša Živković in Tea Hvala.

Našteto spremljajo tudi številne delavnice, obeta pa se še regionalna konferenca na temo Arhiv kot proces, oziroma kako arhivirati sodobne scenske umetnosti in jih ohranjati, ter pod naslovom Mesto mrež srečanje lokalnih, regionalnih in mednarodnih feminističnih in LGBTIQ mrež, ki delujejo na področju kulture.

23. Mesto žensk se bo 14. oktobra sklenilo s prvo ponovitvijo burlesknega performansa avtorice in izvajalke Urške Vohar Tatovi podob predstavljajo: Matilda Buns in njene žemljice. Organizatorke nato napovedujejo noro zaključno zabavo v klubu Gromka.


M. K.
Festival odpira vrata z razstavo O splavu španske umetnice Laie Abril v Galeriji Kresija. Foto: Arhiv umetnice
HODI.TI je lokacijski, večmedijski performans, ki se odvija po mestnih ulicah. Irena Pivka in Brane Zorman sta si zamislila zvočni sprehod, ki ga gledalec prehodi po vnaprej začrtani poti s pomočjo aplikacije na telefonu, opremljenem s slušalkami. V performansu prepletata naracijo in zvok s potjo oziroma prostorom, ki ga je na ta način mogoče v celoti doživeti. Foto: Mesto žensk
V Kinodvoru bodo 14. oktobra predvajali film Poletje 1993, v katerem je Carla Simón posnela intimno izpoved lastnega otroštva, ko se je pri šestih letih po izgubi staršev iz Barcelone preselila na podeželje k stricu in teti in našla pot za prilagoditev novemu okolju. Foto: Fotografija iz filma/Mesto žensk
V sredo, 11. oktobra, bo mlada škotska umetnica Oona Doherty popeljala skozi umazano Evropo in uprizorila destilacijo moškega. Lov na upanje je dekonstrukcija stereotipa neprivilegiranega moškega in njegovega privzdignjenja v svetel bel limb Carravaggia. Foto: Simon Graham

Drugo


Spominski poklon Jožetu Toporišiču, usidranemu v spomin mnogo generacij

Sprejeta novela zakona o obveznem deležu za umetnost v javnih investicijah

Pred 400 leti so se zagovarjali zadnji metliški protestanti

S podelitvijo oblikovalskih nagrad se je začel 15. Mesec oblikovanja