Parmova Ksenija in Orffova Carmina Burana odpirata sezono v ljubljanski Operi

Režiser Schweingkofler se vrača po Renskih nimfah in Otellu
K. T.|05.10.2017 ob 08:57
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA
SNG Opera in balet Ljubljana letos obeležuje 125-letnico. Foto: BoBo

SNG Opera in balet, ki letos praznuje 125-letnico, začenja sezono z združeno opero Ksenija in scensko kantato Carmina Burana Carla Orffa.

Z enodejanko Viktorja Parme bodo proslavili 125-letnico operno-baletne hiše. Po besedah režiserja, scenografa in avtorja vizualnega koncepta Manfreda Schweigkoflerja je med Parmovim in Orffovim delom našel presenetljive povezave v konceptualnem smislu. Do združitve del, obletnico hiše so želeli praznovati z delom slovenskega skladatelja, je prišlo, ko se je izkazalo, da je enodejanka Ksenija prekratka, za drugi del pa so se potem odločili, da izvedejo znamenito Orffovo Carmino Burano.

Kot je povedal Schweigkofler, je imel ob poslušanju Ksenije občutek, da liki, ki so protagonisti v operi, "nimajo dovolj mesa, da so le ogrodje". Zato je iskal delo, s katerim bi lahko vzpostavil povezavo in tako "pomagal" Kseniji. In v Carmini Burani je našel besedila, ki bi lahko bila podobna mislim likov iz Ksenije, zato je predlagal to kombinacijo. Ob tem je dodal, da v Kseniji pogosto ni razumel, zakaj liki ravnajo, kot ravnajo, v Carmini Burani pa je "našel razloge". Našel je presenetljive povezave v konceptualnem smislu.

Schweigkofler je na oder Gallusove dvorane postavil že Renske nifme in Otella, tokrat pa postavlja delo na manjši oder, a kot je dejal, je to enako velik izziv. Povedal je, da mora režiser vedno razmišljati, kako najti kar najboljše rešitve za svoj projekt. Poleg tega je Ksenija v scenskem smislu majhna opera, ima le štiri glavne protagoniste. V glavnih vlogah nastopajo Nuška Drašček Rojko, Branko Robinšak in Jože Vidic. V Kseniji pojejo še Edvard Strah, Mojca Bitenc, k. g., Martina Zadro, Gordana Hleb, k. g., in Ivan Andres Arnšek, v Carmini Burani pa pojejo Mojca Bitenc, Martina Zadro, Gordana Hleb in Andres Arnšek. V vlogi Fortune pleše Georgeta Capraroiu, vlogo Slehernika je prevzel Brane Grubar, k. g.

Dramaturga sta Tatjana Ažman in Franz Braun, kostumografija je delo Mateje Benedetti, oblikovalec svetlobe je Andrej Hajdinjak, koreograf pa Lukas Zuschlag.

Parmova enodejanka pripoveduje o Aleksiji, ki ljubi Ksenijo. Ker ju starši ločijo, se umakne v samostan. Nekega dne pred samostan pritečeta deklici in ga prosita, naj ju zaščiti pred vitezom, ki ju preganja. Aleksij v eni od njiju prepozna Ksenijo. Odloči se jim pomagati in ju skrije. Ko pride vitez, v njem prepozna svojega brata. Spreta se. Aleksij odkloni dvoboj, ko pa vitez vseeno zgrabi za orožje, se mednju vrže Ksenija, ki ji vitezova sablja prebode srce.


Kot je še povedal Schweigkofler, je s Carmino Burano hotel ustvariti predstavo, ki se likovno približuje tistemu, kar je Orffu dolgo pomenil podnaslov: Imagines magicae - Magične podobe. Foto: SNG Opera in balet Ljubljana / Darja Štravs Tisu

Oder