Lolita: Arcnije iz Gromke

Zvarek za glasbene sladokusce

Zatišje v delovanju zasedbe v zadnjih letih se na najnovejši izdaji sicer ne sprevrže v neurje, zato pa v nadvse zanimive, dodobra posodobljene, a še vedno dovolj značilne "lolitovske" zvočne fronte.

29. avgust 2011 ob 09:08
Ljubljana - MMC RTV SLO
Album, ki ga je Lolita posnela letošnjega februarja v klubu Gromka na Metelkovi in izdala v samozaložbi, pardon, pri založbi Lolita Home Recording, resda prinaša zgolj pet skladb ... A to so skladbe in pol, pa naj jih merimo s časovnimi ali kakovostnimi vatli! Foto: Lolita Home Recording

V primerjavi s predhodnim ustvarjanjem je v njihovi glasbi zaznati več svobodnega duha, več improvizacij, za ščepec več želje po raziskovanju in širjenju zvočnih obzorij.

Preseneča neverjetna usklajenost med posameznimi člani. Še toliko bolj, ker se je zasedba, katere okostje tvorita veterana domače alter-rock-jazzovske scene saksofonist Primož Simončič in basist Iztok Vidmar, od predhodnega, izjemnega The triple X albuma kadrovsko nekoliko spremenila. Z vsemi žavbami orientalske ritmike namazanega Marjana Staniča je za bobni zamenjal Uroš Srpčić, ki je z njimi sicer že sodeloval v začetku devetdesetih, poznamo pa ga predvsem iz zasedb Polska malca in Demolition Group. Skupini se je pridružila tudi klaviaturistka Neža Naglič, improvizatorka in članica zasedbe Salamandra Salamndra.

Morda tudi zaradi tega Loliti, vsaj po slišanem na najnovejši izdaji, leta ne pridejo do živega, pa čeprav je ob neobremenjenem poigravanju z džezom, sodobnim rockom in etnom že dodobra zakoračila v tretje desetletje delovanja. Še vedno je namreč mladostno razposajena in vihrava, tu in tam muhasta in trmoglava, morda bolj umirjena in ustaljena kot nekdaj, a zato še zdaleč ne krotka ali udomačena. Vsej prijaznosti in vljudnosti navkljub ostaja neprilagojen otrok, nekakšen pankrt domačega glasbenega podzemlja - preveč radikalna za konzervativce in preveč tradicionalna za avantgardiste, prepočasna za adrenalinske odvisneže in prepompozna za medidativne zamaknjence. Natanko takšna, kot jo imamo najrajši!

Ocena: +4; piše: Dušan Jesih


A. K.

Poslušamo


Smaal Tokk - “Sindrom druge plošče”

Šuljo - “Scrap Metal”

Poslušamo: Bjørn Torske & Prins Thomas - Square One

Poslušamo: Ryuichi Sakamoto - async