Kako so se leta 1875 razveselili velikanske najdbe "prezanimivih sledov" koliščarjev

Pogled na odkrivanje kolišč na Ljubljanskem barju

Mineva 142 let, odkar so na Ljubljanskem barju prvič naleteli na ostanke kolišč. V avli ministrstva za kulturo so temu pomembnemu poglavju v zgodovini slovenske arheologije namenili razstavo, s to pa se poklanjajo tudi Karlu Dežmanu, človeku, začetniku arheologije na takratnem Kranjskem.

02. oktober 2017 ob 13:08
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA
Ob razstavi bodo gostovali tudi elementi razstave Kolo5200, med drugim replika najstarejšega lesenega kolesa z osjo na svetu. Foto: MMC/Miloš Ojdanić

Razstava Krajinskega parka Ljubljansko barje pod naslovom Velikanska najdba pripoveduje o dediščini kolišč, ki jih je na Igu prvi izkopal tedanji vodja Deželnega muzeja Kranjske Karl Dežman, ter odstira tančice še danes skrivnostnega življenja koliščarjev.

"Iz časov človeških stanovanj na koleh"
"Na ljubljanskem močvirju je našel posestnik gospod Peruzzi za znanost prezanimive sledove iz predhistoričnih časov stavljenja človeških stanovanj na koleh ..."
je 28. julija 1875 časopis Slovenski narod poročal o odkritju prazgodovinskih kolišč na Barju. Novica se je nanašala na najdbe ostankov naselja na kolih, ki so jih 17. julija 1875 našli delavci pri čiščenju jarkov ob Ižanski cesti blizu Iga. Martin Peruzzi, posestnik iz Črne vasi in tudi odbornik okrajnega cestnega odbora, je o najdbi obvestil kustosa Deželnega muzeja v Ljubljani Karla Dežmana (tudi Dragotin Dežman). Ta je ugotovil, da so to sledi koliščarskega naselja, kakršnega so odkrili v Švici leta 1854 in deset let pozneje tudi na Koroškem. Odkritje je spodbudilo k prvemu uradnemu arheološkemu izkopavanju v Sloveniji.

Kolišča na Barju so del prazgodovinskih kolišč okoli Alp, ki zajemajo 111 arheoloških najdišč v šestih državah - Švici, Avstriji, Franciji, Nemčiji, Italiji in Sloveniji. Spomeniško območje sestavljajo ostanki prazgodovinskih naselij, zgrajenih na kolih, ki datirajo med 5000 in 500 pr. n. št.

Razstava je zastavljena tudi kot ena srednjih točk predsedovanja Slovenije mednarodnemu koordinacijskemu odboru Unesco za kolišča. Ižanska kolišča so sicer na Unescov seznam svetovne dediščine uvrščena od leta 2011, od leta 2014 pa so razglašena za kulturni spomenik državnega pomena.

Tudi o tem, kako se je na odkritje odzvala Avstro-Ogrska
Po besedah Dejana Veraniča, zunanjega sodelavca Krajinskega parka Ljubljansko barje in enega od avtorjev razstave je postavitev razdeljena v več sklopov. Plakati z nadgrajeno resničnostjo pripovedujejo o stanju pred odkritjem kolišč, o tem, kako je prišlo do samega odkritja, in o tem, kako se je na to odzvala celotna Avstro-Ogrska. Na ogled in otip bodo med drugim dostopne tudi replike koliščarskih predmetov ter maketi Ljubljanskega barja in kolišča Maharski prekop.

Učenci o dediščini kolišč
Razstavo so dopolnili z elementi iz postavitve Kolo5200, med drugim z repliko najstarejšega lesenega kolesa z osjo na svetu, pa tudi izdelki z zaključne razstave projekta Mentorstvo - dediščina kolišč 2017. Kot je ob tem poudaril Veranič, bodo predstavljeni referati 26 učencev petih osnovnih šol, ki so v okviru projekta raziskovali dediščino kolišč in svoje ugotovitve predstavili v svojih razredih.

Postavitev na ministrstvo za kulturo prihaja, potem ko so jo na ogled postavili že v Mestnem muzeju Ljubljana in nato še na Igu. Na ogled bo do 20. oktobra.


M. K.
Vest o najdbi sledi koliščarskega naselja ob Ižanski cesti blizu Iga v Slovenskem narodu 28. julija 1875. Foto: Dlib
Razstava je tudi poklon Karlu Dežmanu, tedanjemu vodji Deželnega muzeja Kranjske, ki je prvi izkopaval koliščarske sledi na Igu. Foto: MGML

Razstave


Iščejo se dela kiparke Vlaste Zorko, imate kakšno doma?

Dali in Duchamp, nadrealist in oče konceptualizma bok ob boku

Zmuzljivi svet pariškega boema, Henrija de Toulousa-Lautreca

Platna, s katerimi je Veno Pilon vipavsko krajino umestil na likovni zemljevid Evrope