Razstave

Madžarski muzej holokavsta še pred odprtjem obtožen potvarjanja zgodovine

Hiša usod "implicira, da je bila Madžarska v resnici narod rešiteljev", opozarja mednarodna judovska skupnost
A. J.|20.10.2018 ob 13:51
Budimpešta - MMC RTV SLO, Reuters
Novi muzej holokavsta, ki so ga krstili za Hišo usod, naj bi se v Budimpešti odprl v naslednjem letu. Foto: Reuters

Načrti za nov muzej holokavsta v Budimpešti so razdelili madžarsko judovsko skupnost. Številne skrbi, da bo skušala ustanova prikriti ali zmanjšati vlogo, ki so jo imeli Madžari pri pregonu in deportiranju Judov med drugo svetovno vojno.

Vlada premierja Viktorja Orbana je odprtje novega muzeja napovedala za naslednje leto, ob 75. obletnici deportacije madžarskih Judov v koncentracijska taborišča v okupirani Poljski. Med šestimi milijoni Judov, kolikor jih je bilo v Evropi ubitih v holokavstu, je bilo več kot pol milijona madžarskih Judov.

Septembra je vlada vodenje in lastništvo novega muzeja Hiša usod namenila organizaciji Združena madžarska judovska skupnost (EMIH), ki je ena od treh registriranih judovskih skupnosti na Madžarskem. Stalno postavitev razstave bo EMIH pripravil s finančno pomočjo vlade, prostor pa bo dobila v prostorih nekdanje železniške postaje. Koncept je izoblikovala zgodovinarka Maria Schmidt, javna zaveznica Viktorja Orbana in lastnica revije s provladnimi vsebinami.

Postavitev bo obdobje med letoma 1938 in 1948 ljudem skušala približati prek osebnih zgodb, s posebnim poudarkom na otrocih. Muzej napoveduje tudi občasne razstave in izobraževalni program.

"Hudo potvarjanje zgodovine"
Projekt, ki ga je Madžarska prvič napovedala že leta 2014, je med drugim obsodil Jad Vašem, svetovni center spomina na holokavst v Izraelu. "Koncept muzeja se zelo jasno izogiba vprašanju odgovornosti madžarskih voditeljev tistega obdobja za trpljenje madžarskih Judov in temu, da so jih na koncu prepustili nacistični Nemčiji," je v izjavo za javnost zapisal Robert Rozett, direktor knjižnice Jad Vašema. Opozoril je tudi, da koncept potvarja vlogo madžarskih civilistov, običajnih državljanov. "Implicirano je, da je bila Madžarska v resnici narod rešiteljev. To je hudo potvarjanje zgodovine."

Krvava zgodovina
Rabin Slomo Koves, ki je na čelu EMIH-a, poudarja, da so odprti za vse predloge od zunaj, tudi od Jad Vašema, pri tem pa opozarja, da je koncept za muzej šele napol dokončan. Koves bi rad mladim obiskovalcem podal ne le relevantna zgodovinska dejstva, ampak tudi "čustveno vez z zgodovino".

Madžarska je marginalizacijo in diskriminacijo Judov začela že dolgo pred izbruhom druge svetovne vojne, pod desničarskim voditeljem Miklosem Horthyjem, ki je bil zaveznik nacistične Nemčije. Nemci so leta 1944 napadli Madžarsko, da bi ji s tem preprečili prehod na zavezniško stran. V pičlih osmih tednih so s pomočjo oblasti v Auschwitz deportirali okrog 437 tisoč madžarskih Judov. Na desetine tisočev drugih so strpali v gete v Budimpešti in jih pobili; storilci teh zločinov so bili večinoma Madžari.

Svetovni judovski kongres je predlagal, da bi Madžarska pri gradnji muzeja privolila v nadzor kake velike institucije, na primer Jad Vašema, ameriškega muzeja holokavsta ali federacije madžarskih judovskih skupnosti (MAZSIHISZ).

Orban je ta mesec pred parlamentom komentiral, da odprtje muzeja lahko počaka, dokler se spori okrog njegove vsebine ne "poležejo". V Budimpešti sicer že obstaja Spominski center holokavsta, ki so ga v nekdanji sinagogi odprli leta 2004.

Ničelna toleranca do antisemitizma – v teoriji
Madžarski premier je sicer na deklarativni ravni podprl "ničelno toleranco" do antisemitizma, a je judovsko skupnost obenem že večkrat ujezil s pripombami o "etnični homogenosti", naslovljenimi na njegovo volilno telo. Večkrat je bil tudi že tarča obtožb, da skuša prenarejati madžarsko zgodovino.

Leta 2014 je Orbanova vlada postavila spomenik žrtvam nacistične okupacije, kritiki so takrat opozarjali, da spomenik Madžare upodobi kot pasivne žrtve in jih s tem opere krivde za grozodejstva. Je pa Orban v preteklosti tudi že govoril o "številnih, številnih Madžarih, ki so izbrali zlo namesto dobrega".

Vodja Orbanovega kabineta Gergely Gulyas je poudaril, da bo vlada nosila odgovornost za vsebino novega muzeja. "Sklanjamo glave pred žrtvami holokavsta, ki so žrtve postale, ker Madžarska ni zmogla zaščititi lastnih državljanov in je sodelovala pri deportacijah."


Postavitev bo obdobje med letoma 1938 in 1948 ljudem skušala približati prek osebnih zgodb, s posebnim poudarkom na otrocih. Muzej napoveduje tudi občasne razstave in izobraževalni program. Foto: Reuters
Rabin Slomo Koves, ki je na čelu EMIH-a, poudarja, da so odprti za vse predloge od zunaj, tudi od Jad Vašema, pri tem pa opozarja, da je koncept za muzej šele napol dokončan. Foto: Reuters
Na ulici Dohany v Budimpešti stoji največja sinagoga v Evropi (in druga največja na svetu). Foto: Reuters
Foto: Reuters
Foto: Reuters
Foto: Reuters
Foto: Reuters
Foto: Reuters
Foto: Reuters
Foto: Reuters
Foto: Reuters
Foto: Reuters
Foto: Reuters
Foto: Reuters
Foto: Reuters
Foto: Reuters

Razstave






Več rezultatov iskanja