28. september: Rojstvo pisatelja, ki je ustvaril Martina Krpana

Rojstni dan praznuje Mika Häkkinen

Na današnji dan leta 1831 se je v Dolnjih Retjah pri Velikih Laščah rodil pisatelj, kritik, jezikoslovec in časnikar Fran Levstik.

28. september 2017 ob 00:13
Ljubljana - MMC RTV SLO
Fran Levstik (1831-1887) je pesnik, pripovednik, literarni kritik, časnikar in utemeljitelj slovenskega modernega otroškega pesništva. Njegovi najbolj znani deli sta povest Martin Krpan in potopis s književnim programom Popotovanje iz Litije do Čateža. Med Levstikovimi mladinskimi deli so najbolj priljubljene pravljica Kdo je napravil Vidku srajčico, pesniška zbirka Najdihojca ter pesmi Cvilimožek, Mačka in miš ter Lisica in jež. Foto: Wikipedia

S svojim nastopom je zaznamoval obdobje novega vzpona slovenskega kulturnega življenja po Prešernovi smrti. Slovensko klasično povest Martin Krpan je napisal predvsem zato, da bi opozoril na bogastvo in lepoto našega jezika. Svoje nazore o knjižnem jeziku je pojasnil v delu Napake slovenskega pisanja, celoten literarni načrt pa je razvil v Popotovanju od Litije do Čateža. Prav s tem delom je vplival na ustvarjanje enega najpomembnejših slovenskih pisateljev in našega prvega romanopisca Josipa Jurčiča.

Levstikov pomen za slovensko literaturo in kulturo je vsestranski. Najbolj zaokroženo je njegovo pesniško delo, ki je pomenilo odmik od romantike in prehod k realizmu, žal pa ni ohranilo pesniške moči in svežine. Med drugim je napisal tudi prvo slovensko zgodovinsko tragedijo Tugomer. Njegovi literarnoestetski nazori so utirali pot posebni različici realizma na Slovenskem, z literarnokritičnim pisanjem pa je ustvaril podlago za kritično vrednotenje literarnih del.

Jezikoslovni posegi Frana Levstika so v marsičem spodbudili večjo pozornost do jezikovnih vprašanj, zbujali željo po uveljavljanju pristnega duha slovenskega jezika in utrjevali zavest o jezikovni kulturi. Umrl je 16. novembra 1887 v Ljubljani.


Leta 48. pr. n. št. so v Egiptu ubili Gneja Pompeja Velikega, enega največjih rimskih državnikov in vojskovodij.

Leta 1841 se je rodil francoski socialistični politik Georges-Benjamin Clemenceau, ministrski predsednik Francije v letih 1906-1909 in 1917-1920. Umrl je leta 1929 v Parizu.

Leta 1852 se je rodil francoski kemik Henri Moissan, ki je leta 1906 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1859 je umrl nemški geograf Carl Ritter.

Leta 1863 se je rodil portugalski kralj Carlos I.

Leta 1864 je bila na pobudo francoskih in britanskih delavcev na velikem mitingu v Londonu ustanovljena prva internacionala. Vodilna oseba prve internacionale je bil Karl Marx.

Leta 1869 se je rodil armenski skladatelj, muzikolog in duhovnik Soghomon Gevorki Soghomonjan, bolj znan kot Komitas Vardapet.

Leta 1888 se je rodil angleško-ameriški dramatik, pesnik in esejist Thomas Stearns Eliot, ki je leta 1948 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1895 se je v Zagorici pri Dobrepolju rodil slovenski slikar, kipar, grafik in idejni vodja ekspresionizma pri nas France Kralj.

Leta 1895 je umrl francoski znanstvenik Louis Pasteur, ki je odkril, da je fermentacija biološki proces, ki nastane zaradi glivic.

Leta 1898 se je rodil ameriški skladatelj judovskega rodu George Gerschwin, s pravim imenom Jacob Gershowitz.

Leta 1904 je umrl irsko-grški pisatelj Patrick Lafcadio Hearn.

Leta 1905 se je rodil legendarni nemški boksar Max Schmeling. Leta 1936 je v New Yorku senzacionalno premagal Američana Joeja Louisa, ki je veljal za nepremagljivega.

Leta 1915 se je rodila ameriška vohunka Ethel Greenglas Rosenberg.

Leta 1917 je v Parizu umrl Edgas Degas, s pravim imenom Edgar Hilaire Germaine de Gas, ki se je v svojem likovnem ustvarjanju opiral na klasicizem in italijansko renesanso.

Leta 1939 je poljska vojska kapitulirala.

Leta 1940 je Tajska napadla Indokino.

Leta 1948 se je v Cambridgu rodila angleška rockovska pevka Olivia Newton-John, ki je odraščala v Avstraliji, zaslovela pa je v 70. letih.

Leta 1949 je Moskva enostransko razdrla sporazum o prijateljstvu in vzajemni pomoči med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo.

Leta 1956 je umrl ameriški letalski konstruktor in industrialec William Edward Boeing.

Leta 1956 se je rodila ameriška filmska igralka Linda Carroll Hamilton.

Leta 1958 je Gvineja glasovala za osamosvojitev od Francije.

Leta 1961 je Sirija izstopila iz Združene arabske republike.

Leta 1961 se je rodila bolgarska atletinja Jordanka Donkova. Septembra 1986 je v Ljubljani 100 metrov z ovirami pretekla v času 12,26, kar je bil takrat svetovni rekord.

Leta 1968 se je rodil finski dirkač Mika Hakkinen. Leta 1998 in 1999 je z McLarnom postal svetovni prvak v formuli ena.

Leta 1970 je v Kairu za posledicami srčnega napada umrl Gamal Abdel Naser, voditelj egiptovske države od leta 1954 in eden izmed ustanoviteljev gibanja neuvrščenih.

Leta 1973 je umrla italijanska filmska igralka Anna Magnani.

Leta 1978 je umrl papež italijanskega rodu Janez Pavel I., s pravim imenom Albino Luciani.

Leta 1979 je umrl kanadski fizik John Herbert Chapman.

Leta 1996 je Arsene Wenger postal menedžer angleškega nogometnega prvoligaša Arsenala.

Leta 2000 je umrl kanadski premier Joseph Philippe Pierre Yves Elliott Trudeau.

Leta 2000 je Espanyol v povratni tekmi 1. kroga Pokala Uefa premagal Olimpijo z 2:0. Katalonci so napredovali s skupnim izidom 3:2.

Leta 2000 je zvezna volilna komisija sporočila končne izide predsedniških volitev v Zvezni republiki Jugoslaviji. V drugi krog volitev sta se uvrstila Slobodan Milošević in Vojislav Koštunica.

Leta 2000 je grški šprinter Konstantinos Kenteris je presenetljivo zmagal na 200 metrov na olimpijskih igrah v Sydneyju. S časom 20,09 je prehitel Britanca Darrena Campbella in Ata Boldona iz Trindidada.

Leta 2003 je umrl angleški pevec Robert Allen Palmer.

Leta 2003 je kenijski tekač Paul Tergat je v Berlinu postavil svetovni rekord v maratonu (2:04:55).

Leta 2007 je Bojan Prašnikar postal trener nemškega prvoligaša Energie iz Cottbusa.

Leta 2011 je eden najboljših evropskih košarkarjev vseh časov Arvidas Sabonis med rekreacijo doživel srčni zastoj. Njegovo življenje ni bilo ogroženo.

Leta 2013 je Valter Birsa dosegel svoj prvi zadetek za Milan in "rossonerom" pomagal do zmage nad Sampdorio (1:0).

Leta 2014 je umrl češki glasbenik in skladatelj Petr Skoumal, med drugim avtor glasbe številnih risank, med njimi animirane serije A je to!


C. R.
Leta 1968 se je rodil finski dirkač Mika Häkkinen, dvakratni svetovni prvak v formuli ena. Foto: EPA
Arsene Wenger je na današnji dan leta 1996 postal menedžer Arsenala. Foto: Reuters
Bojan Prašnikar je na današnji dan prijel za vajeti nemškega nogometnega kluba Energie Cottbus. Foto: MMC RTV SLO
Valter Birsa je na današnji dan leta 2013 zadel svoj prvi gol za Milan. Foto: EPA

Na današnji dan


18. oktober: Rodil se je nekdanji premier Andrej Bajuk

17. oktober: Rodila se je Rita Hayworth

16. oktober: Umrl je Toše Proeski

15. oktober: Rojstvo Simona Gregorčiča