5. oktober: Kadirov na čelu Čečenije

Na današnji dan

Leta 2003 je bil za predsednika Čečenije izvoljen Ahmed Abdulhamidovič Kadirov.

05. oktober 2017 ob 00:16
Ljubljana - MMC RTV SLO
Kadirov je bil za predsednika Čečenije izvoljen leta 2003. Foto: EPA

Rodil se je 23. avgusta 1951 v Karagandi v Kazahstanu, umrl pa je za posledicami atentata 9. maja 2004. Ubili so ga na stadionu Dinamo v Groznem, ko se je udeležil parade v spomin na zmago v drugi svetovni vojni.

Njegova družina se je iz Kazahstana v vas Centoroj vrnila aprila 1957. Med letoma 1969 in 1971 je delal v sovhozu Novogroznenski, nato pa je devet let delal v gradbeništvu, večinoma v Sibiriji. Od leta 1982 do 1986 je študiral na univerzi Visokega islama v Taškentu, od leta 1986 do 1988 pa je bil imam v Gudermeški katedrali majsid.

Leta 1989 je ustanovil prvi severnokavkaški islamski inštitut in je bil do leta 1990, ko je vstopil na šeriatsko fakulteto na amanski islamski univerzi, njegov rektor.

Leta 1991 je nehal študirati in se je vrnil v domovino. Leta 1993 je postal nadomestni mufti, septembra 1994 pa je postal mufti celotne Čečenije. Znova je bil izvoljen za muftija leta 1995.

Junija 2000 je bil imenovan za voditelja čečenske vlade, na današnji dan leta 2003 pa je bil izvoljen za predsednika Čečenije. Posthumno je bil odlikovan z naslovom junaka Ruske federacije.

Ko so nanj izvedli atentat, sta poleg njega umrla še dva varnostnika, predsednik čečenskega državnega sveta, Reutersov novinar in več kot deset drugih. Ranjenih je bilo 56 ljudi, med njimi tudi general Valerij Baranov, komandant ruskih enot v Čečeniji. Na Kadirova so poskusili izvesti najmanj ducat atentatov, med drugim 29. januarja 2001, 7. septembra 2001 in 20. maja 2003.

Kadirov je imel štiri otroke in 13 vnukov. Po njegovi smrti je bil njegov sin Ramzan Kadirov imenovan za prvega zastopnika predsednika vlade v Čečeniji.


Leta 877 je umrl nemški svetorimski cesar Karel Plešasti.

Leta 1056 je umrl svetorimski vladar Henrik III.

Leta 1214 je umrl kralj Alfonso VIII. Kastiljski.

Leta 1285 je umrl francoski kralj Filip III.

Leta 1520 se je rodil italijanski kardinal Alessandro Farnese.

Leta 1582 današnji dan zaradi uvedbe gregorijanskega koledarja ni obstajal v Italiji, v Španiji, na Poljskem in Portugalskem.

Leta 1796 je v t. i. napoleonskih vojnah Španija napovedala vojno Veliki Britaniji.

Leta 1837 je umrla nizozemska kraljica Hortense de Beauharnais. Hortense je bila tudi mati vladarja Napoleona III.

Leta 1864 se je rodil francoski fotograf Louis Lumiere, izumitelj filmskega aparata. Z bratom Augustom sta iznašla tudi barvno fotografijo.

Leta 1880 je umrl francoski skladatelj Jacques Offenbach. Imenovali so ga tudi “oče operete”. Napisal je glasbo za več kot sto glasbenoscenskih del. Svetovni uspeh sta dosegli njegovi opereti Orfej v podzemlju in Lepa Helena. Znana je tudi njegova tragična opera Hoffmanove pripovedke.

Leta 1902 se je rodil ameriški podjetnik in ustanovitelj verige hitre prehrane McDonald's Ray Arthur Kroc.

Leta 1908 je Avstrija po tridesetletni okupaciji razglasila aneksijo Bosne in Hercegovine. Po berlinskem kongresu leta 1878 je Avstrija okupirala Bosno. Socialni in politični nemiri v deželi so zahtevali, da se reši njen mednarodnopravni položaj. Ob naraščajoči krizi dualizma je nastal načrt, da se združijo južnoslovanski narodi pod Habsburžani. Avstro-Ogrsko je v imperialističnih težnjah podpirala Nemčija, zato je lahko leta 1908 brez ovir anektirala Bosno in Hercegovino. Nastala je ostra zunanjepolitična kriza, toda leta 1909 so njihovo dejanje priznale vse velesile.

Leta 1908 se je Bolgarija odcepila od Otomanskega cesarstva in postala neodvisna. Ferdinand I. Bolgarski pa je postal car.

Leta 1915 je Bolgarija vstopila v prvo svetovno vojno na strani centralnih sil.

Leta 1936 se je rodil češki predsednik in pisatelj Václav Havel.

Leta 1953 je bilo prvo dokumentirano srečanje Anonimnih narkomanov.

Leta 1954 je bil v Londonu podpisan memorandum o Trstu in razdelitvi cone A in B. Ta je predvideval ukinitev Svobodnega tržaškega ozemlja, cona B in del cone A je dobila v upravo Jugoslavija, večji del cone A s Trstom pa je pripadel Italiji.

Leta 1962 se je rodil ameriški troskokaš Mike Conley. Leta 1984 je na olimpijskih igrah v Los Angelesu osvojil srebrno medaljo. Osem let pozneje v Barceloni pa je bil zlat.

Leta 1962 je skupina The Beatles v Veliki Britaniji izdala svoj prvi veliki hit Love Me Do.

Leta 1964 se je v Kairu začela druga konferenca voditeljev držav in vlad neuvrščenih. Jugoslovansko delegacijo je vodil Tito.

Leta 1965 se je rodil nogometaš Gregor Židan. Od leta 1984 do 1989 je igral za ljubljansko Olimpijo, potem pa se je preselil v zagrebški Dinamo. V devetdesetih letih je za Maribor odigral kar 296 tekem in je peti na večni klubski lestvici po odigranih tekmah. Z vijoličastimi je v sezoni 1999/00 igral tudi v Ligi prvakov. Za slovensko reprezentanco je med letoma 1992 in 1996 odigral 17 srečanj.

Leta 1969 so si gledalci pred malimi zasloni lahko prvič ogledali Monty Python's Flying Circus (Leteči cirkus Montyja Pythona).

Leta 1974 je Američan David Kunst po štirih letih končal svoj sprehod okoli sveta in tako postal prvi človek, ki mu je uspelo.

Leta 1975 je avstrijski dirkač Andreas Nikolaus "Niki" Lauda prvič postal svetovni prvak v formuli ena.

Leta 1984 se je rodil se je slovenski nogometni reprezentant Zlatko Dedič, ki je dosegel odločilni zadetek za preboj Slovenije na svetovno prvenstvo leta 2010 v Južni Afriki. V Sloveniji je igral za Koper, nato pa leta 2001 prestopil v Parmo. V Italiji je igral še za Empoli, Frosinone, Cremonese in Piacenzo. Med letoma 2009 in 2011 je igral za Bochum, poleti 2011 pa je odšel k Dynamu iz Dresdna.

Leta 1989 je dalajlama dobil Nobelovo nagrado za mir.

Leta 1994 je v Švici približno 50 članov sekte Sončni tempelj izvedlo skupinski samomor.

Leta 1996 je srebrna olimpijka Brigita Bukovec zmagala v izboru najboljšega športnika poletne sezone, ki ga je pripravilo športno uredništvo Radia Slovenija. V glasovanju poslušalcev nacionalne radijske postaje je drugo mesto zasedel Andraž Vehovar.

Leta 2000 so množične demonstracije v Beogradu privedle do tega, da je Slobodan Milošević odstopil kot predsednik države.

Leta 2007 je, potem ko je več let zatrjevala, da je "čista", atletinja Marion Jones na sodišču v New Yorku v solzah priznala jemanje steroidov in napovedala konec kariere.


B. V.
Hitra hrana McDonald's je znana po vsem svetu. Foto: EPA
Havel se je rodil 5. oktobra 1936. Foto: EPA
Konference neuvrščenih v Kairu se je udeležil tudi Tito. Foto: EPA
Leta 1908 se je Bolgarija odcepila od Otomanskega cesarstva. Foto: EPA
Legenda formule ena Niki Lauda. Foto: EPA

Na današnji dan


20. oktober: Slovenijo je pripeljal na smučarski zemljevid

19. oktober: Umrl je Alija Izetbegović

18. oktober: Rodil se je nekdanji premier Andrej Bajuk

17. oktober: Rodila se je Rita Hayworth