Na današnji dan

6. februar: Ugleden avstro-ogrski fizik in naše gore list

Na današnji dan
C. R.|06.02.2018 ob 00:00
Ljubljana - MMC RTV SLO
Ignac Klemenčič (drugi z desne med sedečimi kolegi) na fotografiji iz oktobra 1887, ki je bila posneta na Univerzi v Gradcu. Foto: Wikipedia

Na današnji dan leta 1853 se je na Kamnem Potoku pri Trebnjem rodil fizik Ignac Klemenčič, ki spada med najpomembnejše avstro-ogrske fizike ob koncu 19. stoletja.

Sin preprostih kmečkih staršev, odličnjak novomeške gimnazije, univerzitetni profesor v Gradcu in Innsbrucku ter fizik evropskega slovesa prof. dr. Ignac Klemenčič se je rodil 6. februarja 1853 na Kamnem Potoku pri Trebnjem. Zaradi njegovih zaslug za prepoznavnost Slovenije in slovenskega naroda v svetu in Evropi so mu leta 1973 na rojstni hiši odkrili spominsko ploščo.

Študiral je v Gradcu in tam leta 1879 tudi doktoriral z disertacijo o mehaničnih pojavih v steklu in železu. Leta 1882 je dobil Baumgartnerjevo nagrado Dunajske akademije znanosti, tri leta pozneje pa je postal redni profesor fizike na univerzi v Innsbrucku.

Klemenčiča so zanimala predvsem natančna merjenja svetlobne hitrosti in dielektričnosti nekaterih plinov. Njegovi izsledki so našli pot v vse priročnike fizike in elektromehanike. Raziskoval je elektromagnetiko, energijski tok pa je meril s posebnim termoelementom, ki se po njem imenuje Klemenčičev križ. Preučeval je tudi interferenco radijskih valov in lastnosti trajnih magnetov. Umrl je 5. septembra 1901 v Trebnjem.


Leta 46 pr. n. št. je vojska Gaja Julija Cezarja v bitki pri Tapsu odločilno porazila Pompejevo vojsko in Cezarju omogočila hitro osvojitev Afrike.

Leta 1665 se je rodila Anne Stuart, kasnejša kraljica Velike Britanije in Irske.

Leta 1685 je umrl angleški kralj Karel II.

Leta 1819 je sir Thomas Stamford Raffles ustanovil Singapur.

Leta 1820 je prvih 86 afriško-ameriških izseljencev, ki jih je sponzorirala družba American Colonization Society, prispelo v Liberijo, kjer so se znova naselili, potem ko so njihove prednike kot sužnje prepeljali v ZDA.

Leta 1832 so v Edinburgu odkrili prvi primer kolere.

Leta 1840 je bil podpisan Waitanški sporazum, s katerim je bila ustanovljena Nova Zelandija.

Leta 1874 se je Grenada, otok v Karibskem morju, po 300 letih britanske vladavine osamosvojila. Otok meri vsega 334 kvadratnih kilometrov in ima okoli 110.000 prebivalcev.

Leta 1888 se je v Ljubljani rodil zdravnik Bogdan Derč, ki se je po diplomi v Gradcu in specializaciji na Dunaju vrnil v Ljubljano kot prvi domači specialist pediater. Leta 1919 je prevzel vodstvo otroške bolnišnice v Ljubljani, leta 1933 pa je ustanovil posvetovalnico za matere z dojenčki. Po drugi svetovni vojni je postal tudi prvi predstojnik pediatrične klinike, ki se je razvila iz otroške bolnišnice. Strokovno si je prizadeval predvsem za pravilno prehrano novorojenčkov in dojenčkov.

Leta 1899 je bil podpisan Pariški sporazum med Španijo in Združenimi državami Amerike.

Leta 1900 je bilo v Haagu ustanovljeno mednarodno arbitražno sodišče. Ustanovili so ga po tem, ko je nizozemski senat ratificiral odlok, ki so ga sprejeli na mirovni konferenci leta 1899.

Leta 1905 se je rodil poljski voditelj Władysław Gomułka.

Leta 1911 se je rodil Ronald Reagan, ameriški igralec, politik in seveda 40. predsednik ZDA. Za predsednika je kandidiral dvakrat, leta 1976 neuspešno, štiri leta kasneje pa se je le vselil v Belo hišo, kjer je živel dva mandata.

Leta 1912 se je rodila dolgoletna življenjska sopotnica in kratek čas celo žena Adolfa Hitlerja, Eva Braun.

Leta 1917 se je rodila Zsa Zsa Gabor, starleta in igralka ameriško-madžarskega rodu.

Leta 1919 se je v Weimarju začelo zasedanje nemške ustavodajne skupščine, ki je postavila temelje Weimarske republike.

Leta 1942 so bile številne ljubljanske ulice posute z letaki, ki so Ljubljančane pozivali, naj naslednji dan med 19. in 20. uro zapustijo lokale in ceste ter tako počastijo spomin na Franceta Prešerna in Matijo Gubca.

Leta 1945 se je rodil Bob Marley, jamajški pevec, kitarist ter frontman zasedbe Bob Marley & The Wailers.

Leta 1951 se je potniški vlak The Broker iztiril v bližini Woodbridge Townshipa, New Jersey. V nesreči je umrlo 85 ljudi, ranjenih je bilo več kot 500. Ta nesreča velja za eno najhujših železniških nesreč v ameriški zgodovini.

Leta 1952 je umrl britanski kralj Jurij VI., drugi sin Jurija V. Prestol je zasedel po odstopu svojega brata Edvarda VIII. Jurija VI. je nasledila Elizabeta II., ki so jo okronali 2. junija 1953.

Leta 1958 je v letalski nesreči v Muenchnu, kjer se je letalo Manchester Uniteda ustavilo zaradi dolivanja goriva pri vračanju iz Beograda, umrlo 23 ljudi, od tega osem nogomešev. Na dogodek na Old Traffordu spominjajo tri znamenja - spominska tabla z imeni vseh nogometašev, ki so umrli, ura na stadionu, na kateri je izpisan dan nesreče ter poseben 'Munich tunnel' ob strani stadiona, ki je bil odprt ob 50. obletnici nesreče. V predoru je razstavljenih več 10 slik in spominskih plošč, ki prinašajo spomin na obdobje med letoma 1958 (nesreča) in 1968 (ko je United, tudi z nekaterimi preživelimi iz nesreče, slavil v Pokalu državnih prvakov).

Leta 1977 se je rodil telovadec Mitja Petkovšek. Največji uspeh je dosegel na SP-ju v Melbournu novembra 2005, ko je na bradlji osvojil zlato. Naslov je Ljubljančan ubranil dve leti pozneje v Stuttgartu, s čimer se je tudi uvrstil na olimpijske igre v Pekingu.

Leta 1962 se je rodil Axl Rose, frontman skupine Guns and Roses.

Leta 1985 je Steve Wozniak zapustil računalniško podjetje Apple Computers.

Leta 1989 je bil ob begu čez Berlinski zid ubit zadnji človek. To je bil leta 1968 rojeni Chris Gueffroy.

Leta 1991 je umrl ameriški mikrobiolog Salvador Edward Luria, ki je leta 1969 prejel Nobelovo nagrado. Rodil se je leta 1912.

Leta 1994 je Italijan Alberto Tomba dobil moški slalom za svetovni pokal v Garmisch-Partenkirchnu. Drugi je bil Šved Tomas Fogdoe (+ 1,11), tretji pa Jure Košir (+ 1,74).

Leta 1996 je turški boeing 757 padel v Atlantski ocean v bližini obale Dominikanske republike. Umrlo je 189 ljudi.

Leta 1997 je Norvežan Kjetil Andre Aamodt na svetovnem prvenstvu v Sestrieru zmagal v kombinaciji. Švicarja Bruna Kernena je prehitel za 28 stotink sekunde, bron pa je osvojil Avstrijec Mario Reiter z zaostankom 1,29 sekunde. Jernej Koblar se je uvrstil na 10. mesto.

Leta 1999 je na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju v Vailu Avstrijec Hermann Maier osvojil zlato v smuku. Norvežan Lasse Kjus se je moral zadovoljiti z 2. mestom (+0,31), tretji pa je bil njegov rojak Kjetil Andre Aamodt (+0,57). Aleš Brezavšček je zasedel odlično 11. mesto.

Leta 2002 je umrl angleški molekularni biolog in Nobelov nagrajenec Max Ferdinad Perutz.

Leta 2003 so košarkarji Uniona Olimpije v 13. krogu Evrolige premagali Montepaschi iz Siene s 94:92. Zmaji so zadeli kar 14 trojk iz 31 poskusov. Najboljši strelec je bil Jasmin Hukić (19 točk).

Leta 2004 je v moskovski podzemni železnici v samomorilskem napadu umrlo 40 potnikov, 129 pa je bilo ranjenih. Napad so pripisali čečenskim separatističnim skupinam.

Leta 2005 je Jerrick De Leon, ki se je rodil 13 tednov prezgodaj, postal najmanjši dojenček na svetu, ki je takoj po rojstvu preživel operacijo na odprtem srcu.

Leta 2005
so v finalu 19. svetovnega rokometnega prvenstva v Tuniziji Španci premagali Hrvate s 40:34 (21:13).

Leta 2005 so New England Patriots v finalu 39. Superbowla ugnali Philadalphio Eagelse s 24:21. Patrioti so bili najboljši v Ligi NFL že v letih 2002 in 2004.

Leta 2008 je umrl John McWethy, ameriški novinar. Rodil se je leta 1947.

Leta 2008 je umrl angleški dirkač Tony Rolt, rojen leta 1918.

Leta 2009 je umrl ameriški igralec James Whitmore, emmyjev nagrajenec in dvakratni nominiranec za oskarja. Za oskarja za najboljšo stransko vlogo je bil nominiran že za svoj prvi večji filmski nastop, in sicer za vlogo v filmu Battleground iz leta 1949, za najboljšega igralca pa je bil nominiran za upodobitev ameriškega predsednika Trumana v filmu Give them Hell, Harry iz leta 1975.

Leta 2011 sta Prešernovi nagradi prejela pesnik Miroslav Košuta in dirigent Anton Nanut.

Leta 2012 je britanska kraljica Elizabeta II. z velikim slavjem zaznamovala svojo šestdesetletnico na prestolu; pravzaprav je šele druga monarhinja v britanski zgodovini, ki je na čelu ostala tako dolgo.

Leta 2012 je v Barceloni umrl katalonski abstraktni umetnik Antoni Tapies, eden največjih predstavnikov avantgarde 20. stoletja. Star je bil 88 let. Let 1948 je bil eden izmed ustanoviteljev povojnega gibanja Dau al Set, ki je bilo nekakšen povezovalni člen med nadrealistično in dadaistično šolo. Slikarstvo je bilo za Tapiesa sicer tudi politično orodje. V času diktature Francisca Franca (1939-1975) je s svojim delom izražal upor, zaradi česar je bil leta 1966 celo aretiran.

Leta 2012 zaradi javnih in političnih nemirov v Romuniji odstopi predsednik vlade Emil Boc.

Leta 2013 so seizmologi ob obali Salomonovih otokov zaznali potres z magnitudo 8 po Richterjevi lestvici; umrlo je 9 ljudi.


Ronald Reagan je ZDA vodil dva mandata. Foto: EPA
"Biti ljubljen je prednost, ljubiti je znak šibkosti," je bilo le eno izmed načel Zsa Zse Gabor. Zaradi svojih številnih zakonov, pojavljanja v filmih, kjer je upodabljala samo sebe, fraze "dahling" (po slovensko draga/i), njenih dejanj, polnjenja tabloidov, citatov o moških je Zsa Zsa postala utelešenje vsega tistega, kar se pojmuje kot "starleta", le da v izvorni obliki, in ne takšni, kot nam jo predstavlja danes Paris Hilton (katere pradedek je bil Conrad Hilton, drugi mož Zsa Zse). Foto: EPA
Bob Marley še danes ostaja simbol rastafarijanske kulture. Foto: EPA
Leta z Axlom Roseom (in njegovo kariero) žal niso bila preveč prijazna. Foto: EPA
V samomorilskem napadu je umrlo 40 ljudi. Foto: EPA
Juan Garcia je bil junak finala na SP-ju v Tuniziji. Hrvatom je v finalu dal 11 golov. Foto: EPA
V svoji karieri je Whitmore osvojil tudi emmyja kot gostujoči igralec v epizodi serije Praksa. Foto: Reuters
Španija je s Tapiesovo smrtjo izgubila enega izmed najprepoznavnejših slikarjev iz obdobja po drugi svetovni vojni. Foto: EPA

Na današnji dan






Več rezultatov iskanja