7. februar: Radio Kričač se upre okupaciji

Na današnji dan
...|07.02.2018 ob 00:02
Ljubljana - MMC RTV SLO
Radio Kričač je bila ilegalna radijska postaja Osvobodilne fronte, ki je oddajala v okupirani Ljubljani med drugo svetovno vojno. Radia kljub iskanju niso nikoli odkrili, oddajal je s 23 različnih mest od 17. novembra 1941 do 5. aprila 1942, ko so Italijani ukazali odstranitev radijskih anten v mestu. Foto: MMC RTV SLO

Edina radijska postaja za obveščanje protifašistične javnosti v Evropi, Radio Kričač, se je nekajkrat na teden s kratkimi, petnajstminutnimi oddajami od novembra leta 1941 do aprila 1942 oglašala iz različnih stanovanj v Ljubljani. Na današnji dan leta 1942 so zakoličili pomemben mejnik.

Svojo edino daljšo oddajo so pri Kričaču posvetili 8. februarju; obletnica Prešernove smrti je bila med vojno namreč najpomembnejši praznik v narodnoosvobodilnem taboru.

Oddajo so pripravljali mesec dni, improvizirani studio pa so uredili v eni izmed hiš na Starem trgu. Iz uradne ljubljanske radijske postaje jim je uspelo prinesti različno gradivo in gramofonske plošče s slovensko vokalno in inštrumentalno glasbo, sposodili so si tudi prenosni gramofon, ki je pozneje med oddajo povzročil sicer edini spodrsljaj: ker so ga pozabili naviti, se je sredi predvajanja ustavil.

Enourna oddaja se je na večer pred obletnico Prešernove smrti, na današnji dan leta 1942, začela s pesmijo Naprej, zastava slave, končala pa s himno Hej, Slovani. Zaradi imenitnega govora pisatelja Prežihovega Voranca, recitacij, glasbe in drugih sporočil so bili Kričačevi poslušalci nad oddajo, ki je bila hkrati prvi umetniški program ilegalne radijske postaje v Evropi med drugo svetovno vojno, navdušeni.


Leta 457 je Leon I. postal bizantinski cesar.

Leta 1301 je Edvard Caernarvonski (pozneje angleški kralj Edvard II.) postal prvi angleški princ, imenovan valižanski princ.

Leta 1317 je umrl clermontski grof Robert, francoski ustanovitelj vladarske hiše Burbonov.

Leta 1478 se je v Londonu rodil angleški državnik in humanist Thomas More, ki so ga 6. 7. 1535 zaradi nasprotovanja suprematski prisegi, po kateri je kralj tudi poglavar Angleške cerkve, obsodili na smrt in ga obglavili.

Leta 1560 je umrl italijanski kipar Bartolommeo Bandinelli. Tako kot večina drugih imenitnih florentinskih kiparjev in slikarjev se tudi Bandinelli ni "mogel" izogniti sodelovanju z vplivno družino Medici. Eno njegovih prvih del, kip svetega Hieronima, je bilo tako narejeno po naročilu Giuliana de Medicija. Po Firencah je sicer še danes mogoče ugledati več Bandinellijevih del (Pietà v baziliki Della Santissima Annunziata, kip Ceresa in Apolona v jami v vrtovih Boboli, spomenik v čast Giovannija delle Bande Nere ...).

Leta 1613 je ruska državna skupščina (zemski sabor) izvolila šestnajstletnega neknežjega bojarja Mihaila Fjodoroviča Romanova za novega carja, prvega vladarja iz vladarske hiše rodbine Romanovih.

Leta 1626 je umrl bavarski vojvoda Viljem V.

Leta 1693 se je rodila ruska carica Ana.

Leta 1779 je umrl angleški skladatelj William Boyce.

Leta 1800 se je rodil tiskar in založnik Jožef Blaznik. Podpiral je slovensko književnost - Kranjsko čbelico, Prešernov Krst pri Savici in Poezije, Slovenske pesmi kranjskega naroda ter druge. Kmalu je začel izdajati in tiskati nemški časopis Carniolia, Bleiweisove Kmetijske in rokodelske novice. Pozneje je začel izdajati časopis Slovenija.

Leta 1812 se je rodil angleški pisatelj, prvi pisec socialnega romana, Charles John Huffam Dickens. V svojih delih je opisoval predvsem slabosti britanske družbe viktorijanske dobe. Romani: Oliver Twist, David Copperfield, Pusta hiša, Povest o dveh mestih.

Leta 1842 je v bitki pri Debre Taborju Ras Ali Alula, regent cesarstva Etiopija, premagal vojaškega poveljnika Wubeja Haileja Maryama iz Semiena.

Leta 1863 se je ladja HMS Orpheus potopila v bližini Aucklanda. Umrlo je 189 ljudi.

Leta 1867 se je habsburška monarhija preoblikovala v Avstro-Ogrsko.

Leta 1870 se je rodil avstrijski psiholog Alfred Adler.

Leta 1878 je umrl papež Pij IX., s pravim imenom Giovanni Maria Mastai Ferretti. Papeževal je od leta 1846. Nasledil ga je Leon XIII.

Leta 1885 se je rodil ameriški pisatelj Sinclair Lewis, prvi Američan, ki je leta 1930 dobil Nobelovo nagrado za književnost. Najpomembnejša dela so Zdravnik Arrowsmith, Babbitt, Elmer Gantry in Sodnik Timberlaine. Leta 1926 je prejel še Pulitzerjevo nagrado. Umrl je leta 1951 v Rimu.

Leta 1898 se je začelo sojenje pisatelju Emilu Zolaju zaradi objave pisma Obtožujem!

Leta 1900 je bila ustanovljena angleška laburistična stranka.

Leta 1904 je požar v Baltimoru, ameriška zvezna država Maryland, v 30 urah uničil 1.500 stavb.

Leta 1905 se je rodil švedski psiholog in Nobelov nagrajenec Ulf von Euler.

Leta 1906 se je rodil kitajski vladar Puji.

Leta 1914 se je rodil španski morilec Ramon Mercader, ki je umoril Leva Trockega.

Leta 1914 se je Charlie Chaplin prvič pojavil kot The Little Tramp (Potepuh) v Kid Auto Races at Venice, komediji studia Keystone, ki še danes sodi med najslavnejše v filmski zgodovini. Takšni so bili začetki uspešne kariere verjetno najbolj prepoznavne osebe nemega filma, ki ji je leta 1972 ameriška filmska Akademija podelila oskarja za življenjsko delo. Charlie Chaplin je umrl pet let pozneje v švicarskem mestu Vevey, ki leži nedaleč od Lozane.

Leta 1927 se je rodila francoska igralka in pevka Juliette Greco.

Leta 1937 je umrl ameriški državnik in diplomat, ki je prejel Nobelovo nagrado za mir, Elihu Root.

Leta 1960 se je rodil ameriški igralec James Spader. V osemdesetih in devetdesetih je bil filmski zvezdnik (Lepotica v rožnatem, Seks, laži in videotrakovi), v zadnjih letih pa ga videvamo predvsem na malih zaslonih (Praksa, Boston Legal, Pisarna).

Leta 1962 se je v posarskem premogovniku Voelkingen v takratnem ZRN-ju zgodila ena največjih rudarskih nesreč. V njej je umrlo 293 rudarjev.

Leta 1962 se je rodil britanski stand-up komik jemenskega porekla Eddie Izzard; v mlajših letih je nastopal v transvestitskih opravah, zdaj pa je zvest le še črtalu okrog oči.

Leta 1962 je ameriška vlada prepovedala uvažanje kubanskih izdelkov. Prav tako so prepovedali izvoz izdelkov na Kubo.

Leta 1964 je najboljši boksar vseh časov Cassius Marcellus Clay prestopil v islamsko vero. Preimenoval se je v Muhamada Alija.

Leta 1966 je Paul Williams ustanovil revijo Crawdaddy!, ki je poročala izključno o rockovski glasbi.

Leta 1967 se je rodil ameriški igralec in komik Chris Rock.

Leta 1967 je v požaru, ki je zajel restavracijo v Montgomeryju, ameriška zvezna država Alabama, umrlo 25 ljudi.

Leta 1967 je ameriška vojska v Vietnamu prvič uporabila herbicid Agent orange.

Leta 1971 so v eni najrazvitejših držav sveta, Švici, ženske dobile volilno pravico. Dvajset let pozneje so volilno pravico podelili vsem državljanom Švice, ki so dopolnili 18 let.

Leta 1974 je otoška država Grenada v jugovzhodnem Karibskem morju postala neodvisna. Državica, ki spada pod Združeno kraljestvo in je po politični ureditvi ustavna parlamentarna monarhija, leži na 344 kvadratnih metrih površine in ima okoli 103.000 prebivalcev. Prestolnica Grenade je St. George.

Leta1974 se je rodil kanadski košarkar Steve Nash. Na naboru Lige NBA leta 1996 so ga 15. po vrsti izbrali Phoenix Sunsi. V Arizoni je ostal dve sezoni, dokončno pa je zablestel v dresu Dallasa, kjer je igral med letoma 1998 in 2004. Ko se mu je pogodba v Dallasu iztekla, se je 14. julija 2004 vrnil v Phoenix. V sezonah 2005 in 2006 je bil najkoristnejši igralec (MVP) rednega dela Lige NBA.

Leta 1975 se je rodil ameriški kitarist in član skupine Limp Bizkit, Wes Borland.

Leta 1977 je Sovjetska zveza izstrelila vesoljsko plovilo sojuz 24.

Leta 1978 se je rodil ameriški igralec in voditelj oddaje na MTV-ju, Ashton Kutcher. Zadnji je zaslovel z nanizanko Oh, ta sedemdeseta.

Leta 1979 je umrl nacistični vojni kriminalec Josef Mengele.

Leta 1982 je Bojan Križaj na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju v Schladmingu osvojil srebrno medaljo.Za 42 stotink sekunde ga je prehitel Šved Ingemar Stenmark. Tretji je bil njegov rojak Bengt Fjällberg.

Leta 1984 sta vesoljca Bruce McCandless II. in Robert L. Stewart izvedla prvi sprehod v vesolju, ne da bi bila privezana.

Leta 1985 je pesem New York, New York postala uradna himna mesta New York.

Leta 1986 je po 28-letni vladavini družine Duvalier predsednik Jean-Claude Duvalier pobegnil s Haitija.

Leta 1990 se je centralni komite sovjetske komunistične partije strinjal z razdelitvijo moči v državi.

Leta 1991 je prisegel prvi demokratično izvoljeni predsednik Haitija, Jean-Bertrand Aristide.

Leta 1991 je IRA z možnarjem obstreljevala rezidenco premierja Velike Britanije, 10 Downing Street, medtem ko je tam zasedala vlada.

Leta 1992 so države članice v Maastrichtu sklenile sporazum o Evropski uniji. Ta je stopnja v procesu integracije Evrope, uradno je začela veljati 29. oktobra 1993 na posebnem vrhu Evropske Unije ob ratifikaciji maastrichtskih sporazumov. V njih se zavezuje, da bo upoštevala demokratična, socialna in federativna načela ter načelo subsidiarnosti.

Leta 1994 je umrl poljski skladatelj Witold Lutoslawski.

Leta 1999 je umrl jordanski kralj Husein. Na čelu Jordanije je bil od leta 1952. V arabsko-izraelskem sporu je na začetku osemdesetih let poskušal iskati politično rešitev. Nasledil ga je njegov sin, prestolonaslednik Abdulah.

Leta 1999 je Brigita Bukovec na dvoranskem atletskem mitingu v Stuttgartu postavila državni rekord v teku na 60 metrov z ovirami (7,78).

Leta 2001 je umrla ameriška pisateljica in letalka Anne Morrow Lindbergh.

Leta 2003 je Nasa še zadnjič vzpostavila stik s plovilom pioneer 10.

Leta 2005 je na treningu nogometašev Ljubljane za posledicami srčnega infarkta umrl Nedžad Botonjič. 28-letni vratar se je Šiškarjem pridružil leta 2003, prej pa je branil barve Mure. Na kraj dogodka je takoj prišla medicinska služba, a Botonjiču niso mogli pomagati.

Leta 2009 je v gozdnih požarih v zvezni državi Victoria umrlo 173 ljudi; nesreča velja za najhujšo naravno katastrofo v avstralski zgodovini.

Leta 2010 je umrl kolesar Franco Ballerini. Smrtno se je ponesrečil na reliju v Toskani, na katerem je sodeloval kot sovoznik. Ballerini je bil profesionalni kolesar med letoma 1986 in 2001. Njegova največja uspeha sta zmagi na klasični preizkušnji Pariz-Roubaix v letih 1995 in 1998.

Leta 2011 je v starosti 67 let umrl Charles Sellier, mož, ki je zaslužen za knjigo, film in TV-serijo Življenje in čas Grizzlyja Adamsa (The Life and Times of Grizzly Adams).

Leta 2012 je po štirih letih vladanja na Maldivih odstopil predsednik Mohamed Našid. V to so ga prisilili nasilni izgredi, ki so zajeli državo; demonstranti so celo zasedli državno televizijo.

Leta 2013 je umrl hrvaški režiser in scenarist Krsto Papič, verjetno najbolj znan po filmu Lisice (1969). Zanj je v Pulju prejel zlato areno za najboljši film in režijo, film pa danes velja za eno najpomembnejših del takratnega t. i. jugoslovanskega črnega vala. Obenem je tudi prvi film, ki se eksplicitno ukvarja z obdobjem Informbiroja, s politično psihozo, ki tragično označuje življenja navadnih ljudi.

Leta 2013 je v trčenju avtobusa in tovornjaka v Zambiji umrlo 53 ljudi, kar je ena najhujših prometnih nesreč v tej južnoafriški državi.

Leta 2013 sta dobitnika Prešernove nagrade za življenjsko delo in bogat ustvarjalni opus postala slikarka Marlenka Stupica in pisatelj Zorko Simčič.

Leta 2014 so se z uradno otvoritveno slovesnostjo začele zimske olimpijske igre v Sočiju.


Švicarke so lahko začele voliti šele leta 1971. Foto: EPA
Chris Rock - eden iz mlade generacije temnopoltih humoristov. Foto: EPA
James Spader: Le kdo bi pozabil neponovljivega odvetnika Alana Shora iz serije Zvezde na sodišču? Foto: EPA
Leta 2013 je Eddie Izzard tudi prvič nastopil v Sloveniji, in sicer pred razprodano Gallusovo dvorano Cankarjevega doma. Foto: Marko Delbello Ocepek
Na podlagi izkušnje otroškega dela v nečloveških razmerah je Charles Dickens zapisal zgodbe o človeških razmerjih in hrbtni plati industrijske revolucije, zmehčane s sočutjem in začinjene z ironijo. Foto: EPA
Steve Nash je bil tudi gonilna sila Phoenix Sunsov. Foto: Reuters
Ashton Kutcher je z nastopi na MTV-ju osvojil mlade po vsem svetu. Foto: Reuters
Aristide je bil prvi demokratično izvoljeni predsednik Haitija. Foto: EPA

Na današnji dan






Več novic