Na današnji dan

8. marec: Dan vseh žena

Na današnji dan
C. R.|08.03.2018 ob 00:01
Ljubljana - MMC RTV SLO
Ameriške socialistke so 8. marca 1910 prvič manifestirale za žensko enakopravnost. V spomin na te demonstracije je političarka Klara Zetkin še istega leta na 2. ženski konferenci v Kobenhavnu predlagala ta dan za mednarodni praznik žensk. Foto: BoBo

Dan žena je mednarodni praznik žensk, ki ga po svetu že od leta 1917 praznujejo vsako leto 8. marca.

Na ta dan praznujejo ekonomsko, politično in socialno enakopravnost ter dosežke žensk. Pobudo za praznovanje 8. marca je dala nemška feministka in socialistka Klara Zetkin, rojena Eissner (1857-1933).

Zetkinova se je začela za enakopravnost žensk bojevati leta 1889. Pobudo za dan, posvečen ženskam, je dala na 2. mednarodni konferenci socialističnih žensk leta 1910. Prvi dan žena (takrat še ni bil mednarodni) so praznovali v ZDA 28. februarja 1909, ko ga je razglasila Socialistična stranka Amerike

Prvič so medarodni praznik praznovali leta 1911 v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem. Takrat je za praznik vseh žensk veljal še 19. marec. Mednarodni dan žena se na 8. marca praznuje od leta 1917.

Praznik je nastal tudi v spomin na vse ženske (bilo jih je več kot 140), ki so umrle v požaru v newyorški tovarni Triangle leta 1911. 8. marec so pozneje izbrali zato, ker so v New Yorku na ta dan leta 1857 ženske, zaposlene v tekstilni industriji, prvič stavkale.

Leta 1908 je več kot 15 tisoč žensk protestiralo v New Yorku, saj so želele višjo plačo in volilno pravico. 8. marca 1913 so ženske po Evropi imele mirovne shode. V Rusiji, Belorusiji, Makedoniji, Moldaviji in Ukrajini je ta dan državni praznik.

Tudi v Sloveniji so potekali boji za enakopravnost žensk, tako je že leta 1897 začel izhajati ženski časopis Slovenka, prvo žensko društvo pa je bilo ustanovljeno leto pozneje. Pomembna letnica v boju za enakopravnost je 1906, ko je Marija Urbas kot prva Slovenka na graški fakulteti doktorirala iz filozofije.

Ženske so se že močno približale enakopravnosti s tem, ko je bila leta 1945 uzakonjena splošna volilna pravica. Leta 1974 so v ustavo SFRJ dodali določilo, da ima vsaka ženska svobodo pri odločanju o rojstvu otrok, tri leta pozneje pa je bila uzakonjena še pravica vsake ženske do umetne prekinitve nosečnosti iz drugih, ne le zaradi zdravstvenih razlogov. Leta 1989 je začel delovati prvi telefon v sili za pomoč ženskam in otrokom, ki so postali žrtev nasilja.


Leta 1144 je umrl papež Celestin II. Njegovo pravo ime je bilo Guido di Castello. Papež je postal leta 1143.

Leta 1152 je bil v Achnu za kralja okronan Friderik I. Italijani so mu zaradi rdeče brade dali vzdevek Barbarosa.

Leta 1618 je Johannes Kepler odkril tretji zakon o gibanju planetov.

Leta 1702 je Anne Stuart, sestra Mary II., postala angleška kraljica, saj je kralj William Oranski padel s konja in se tako hudo poškodoval, da je umrl.

Leta 1714 se je v Weimaru rodil skladatelj Carl Philipp Emanuel Bach, znan kot berlinski ali hamburški Bach.

Leta 1771 je umrl francoski kipar Louis August le Clerc.

Leta 1782 je v Gnadenhuttnu v Ohiu pensilvanska milica z bati pobila več kot sto Indijancev.

Leta 1840 se je v rodil filolog, etnolog in mitolog Gregor Krek. Sprva je pesnil, kasneje pa se je posvetil znanstvenemu delu jezikoslovca in literarnega zgodovinarja in v veliki meri tudi preučevalca ljudskih pesmi oziroma narodnega blaga.

Leta 1844 je Oscar I. postal kralj Švedske in Norveške.

Leta 1858 se je v Neaplju rodil italijanski skladatelj Ruggiero Leoncavallo. Najbolj znan je po operi Glumači, ki so jo prvič izvedli v Milanu leta 1892 in je tipično delo glasbenega verizma.

Leta 1859 se je rodil angleški pisatelj Kenneth Grahame.

Leta 1869 je v Parizu umrl francoski skladatelj Hektor Berlioz, osrednja osebnost francoske glasbene romantike in začetnik programske simfonične glasbe. Proslavil se je z deli: Benvenuto Cellini, Trojanci, Fantastična simfonija, dramatična simfonija Romeo in Julija, Faustovo pogubljenje.

Leta 1879 se je rodil nemški fizik in kemik, Nobelov nagrajenec Otto Hahn, ki je prvi odkril razcep uranovega jedra. Na podlagi tega odkritja so leta 1945 prvič sprostili energijo atomov.

Leta 1884 je feministka Susan B. Anthony pričala pred pravosodnim odborom spodnjega doma ameriškega kongresa zaradi novega amandmaja, ki bi dovoljeval ženskam volilno pravico.

Leta 1886 se je rodil ameriški biokemik in Nobelov nagrajenec Edward Calvin Kendall, ki je prvi iz ščitnice izločil hormon tiroksin. Iz skorje nadledvične žleze je izločil kar 28 hormonov.

Leta 1902 je bilo v Trstu ustanovljeno Slovensko dramsko društvo.

Leta 1910 so ameriške socialistke prvič demonstrirale za žensko enakopravnost. To je spodbudilo Klaro Zetkin, da je na drugi ženski konferenci v Kobenhavnu 8. marec predlagala za dan žena.

Leta 1911 so prvič praznovali mednarodni dan žena.

Leta 1916 je plaz z Mojstrovke zasul več kot 300 ruskih vojnih ujetnikov, ki so gradili cesto čez prelaz Vršič.

Leta 1917 je umrl nemški izumitelj Ferdinand von Zeppelin, ki je naredil prve uporabne zrakoplove.

Leta 1918 so se pojavili prvi primeri okužbe s špansko gripo, ki se je pozneje razvila v pandemijo.

Leta 1923 je umrl nizozemski kemik in fizik, ki je za svoje delo leta 1910 prejel Nobelovo nagrado, Johannes Diderik van der Waals.

Leta 1927 se je v Mariboru rodil akademski slikar Ferdo Mayer, slikar figuralnih kompozicij, predmetov, aktov, portretov in religioznih tem ter krajin.

Leta 1939 se je rodila Lidia Skoblikova, najboljša hitrostna drsalka v zgodovini olimpijskih iger.

Leta 1946 se je rodil ameriški glasbenik, član skupine The Eagles, Randy Meisner.

Leta 1948 je vrhovno sodišče ZDA odločilo, da je verski pouk v javnih šolah v nasprotju z ustavo.

Leta 1950 so oblasti v Sovjetski zvezi objavile, da so izdelali in preizkusili prvo atomsko bombo, kar je do takrat veljalo za popolni monopol ZDA.

Leta 1953 so na prvenstvu v smučarskih skokih v Planici javnosti prvič predstavili Cocto, gazirano brezalkoholno osvežilno pijačo blagovne znamke ljubljanskega podjetja Kolinska. Njen namen je bil vpeljati zahodni življenjski slog, katerega prepoznavni znak je bila Coca Cola. Pijača se je v tedanji Jugoslaviji hitro razširila in so jo že v prvem letu napolnili več kot milijon litrov.

Leta 1957 je Egipt znova odprl Sueški prekop.

Leta 1958 sta se Združena arabska republika in Severni Jemen povezala v ohlapno zvezo -Združene arabske države.

Leta 1959 se je rodil ameriški igralec Aidan Quinn.

Leta 1959 je George Lincoln Rockwell v virginijskem Arlingtonu ustanovil ameriško nacistično stranko.

Leta 1961 je Max Conrad z letalom v osmih dneh, 18 urah in 49 minutah obkrožil Zemljo in tako postavil nov svetovni rekord.

Leta 1971 je Joe Frazier v boksarskem dvoboju stoletja v Madison Square Gardnu premagal Muhammada Alija z enotno odločitvijo sodnikov po 15 rundah.

Leta 1974 so v Parizu odprli letališče Charles de Gaulle.

Leta 1975 je umrl ameriški režiser in producent George Stevens.

Leta 1984 se je rodil slovenski košarkar Saša Vujačič.

Leta 1999 je v 84. letu umrl eden najboljših igralcev bejzbola v zgodovini Joe DiMaggio.

Leta 2003 je umrla ameriška igralka Karen Morley.

Leta 2010 je zahod Turčije stresel potres z močjo 6,0 stopnje po Richterjevi lestvici, ki je zahteval 42 žrtev.


Bachov rokopis. Foto: epa
Leta 1782 je v Gnadenhuttnu v Ohiu pensilvanska milica z bati pobila več kot sto Indijancev. Foto: EPA
Prvi cepelini je poletel leta 1900 in se je imenoval LZ1. Foto: epa
Pandemija španske gripe je v približno letu dni pobila okrog 50 do 100 milijonov ljudi po vsem svetu. Foto: EPA
Leta 1948 je vrhovno sodišče ZDA odločilo, da je verski pouk v javnih šolah v nasprotju z ustavo. Foto: EPA
Letališče Charles de Gaulle stoji na obrobju Pariza. Foto: EPA
Vujačič je z LA Lakersi dvakrat osvojil šampionski prstan za naslov prvaka v Ligi NBA. Foto: EPA

Na današnji dan






Več rezultatov iskanja