Slovenska bukova gozdova v družbi nacionalnih parkov Veliki kanjon, Yellowstone, Serengeti…

Za gozdne rezervate velja strog varstveni režim
Gregor Cerar|19.07.2017 ob 17:16
Ljubljana - MMC RTV SLO
Znanstveniki so z genskimi raziskavami prišli do spoznanja, da večina evropskih bukovih gozdov izvira iz ledenodobnega zatočišča, ki je bilo v kočevskih gozdovih. Foto: Ministrstvo za okolje/Marko Masterl

Unesco je na seznam svetovne naravne dediščine vpisal dva slovenska gozdna rezervata. Toda velikega prispevka k slovenskemu turizmu ne gre pričakovati, saj za obisk gozdnih rezervatov veljajo precej stroga pravila.

"Na tem seznamu Unesca se nahaja svetovna elita naravne dediščine, kot so narodni parki Yellowstone, Grand Canyon, Serengeti. Pri vpisih na seznam Unesca naravna dediščina predstavlja le 20 odstotkov, v Evropi pa je ta delež še nižji. Slovenija je z dvema vpisoma že presegla povprečje med 68 državami, ki imajo svoje vpise na seznamu svetovne naravne dediščine," je poudarjala okoljska ministrica Irena Majcen ob predstavitvi vpisa dveh slovenskih bukovih (pra)gozdov na seznam svetovne naravne dediščine Unesca.

Na zasedanju Unesca, ki je potekalo v začetku julija v Krakovu, je bilo vpisanih 18 kulturnih znamenitosti, med njimi tudi beneški obrambni sistem z utrdbami, med katerimi so tudi Zadar, Šibenik, Kotor in furlanska Palmanova. Med svetovno naravno dediščino so bila vpisana tri nova območja. V petih primerih pa je šlo za razširitev območij, ki že sodijo med svetovno kulturno in naravno dediščino.

V to razširitev sodita tudi dva slovenska gozdna rezervata, in sicer notranjski Snežnik - Ždrocle (velikost 793,9 hektarja) in kočevski Pragozd Krokar (74,5 hektarja). Oba ležita na skrajnem jugu Slovenije, tik ob meji s Hrvaško. Krokar se razteza nad zgornjim delom doline Kolpe, Snežnik – Ždrocle pa je del snežniških gozdov. Nedaleč stran je znamenita Tomšičeva parcela, ki jo je arbitražno sodišče prisodilo Sloveniji.

Bukovi gozdovi oz. natančneje bukovi pragozdovi Karpatov in drugih delov Evrope so bili na seznam svetovne kulturne dediščine vpisani že leta 2007, vendar le nemški, slovaški in ukrajinski bukovi gozdovi. Tokrat pa so mrežo starodavnih in prvinskih bukovih gozdov razširili na 63 območij v skupno 12 državah (Albanija, Avstrija, Belgija, Bolgarija, Hrvaška, Italija, Nemčija, Romunija, Slovenija, Slovaška, Španija in Ukrajina).

Zakaj so vpisani ravno slovenski gozdovi?
Bukovi gozdovi se širijo od Sicilije do južne Anglije in Skandinavije ter vzhodne Ukrajine, je pojasnil Andraž Čarni z biološkega inštituta Jovana Hadžija in poudaril, da je pri tem pomembno, kako se je bukev po zadnji ledeni dobi začela širiti iz t. i. ledenodobnih zatočišč. Znanstveniki so z genskimi raziskavami namreč prišli do spoznanja, da večina evropskih bukovih gozdov izvira iz ledenodobnega zatočišča, ki je bilo v kočevskih gozdovih. Le to naj bi bilo na območju rezervata Krokar, in prav to je bil razlog za njegov vpis na Unescov seznam. Pred tem so se pojavili pomisleki, da je slovenski pragozd po površini precej neznaten.

Po površini več kot 10-krat večji snežniški gozd si je vpis na seznam prislužil, ker na Snežniku bukve uspevajo do gozdne meje. Gozdno mejo v Alpah so zasedle smreke in macesen, na Snežniku, kot pravi Čarni, pa je manj snega in več dežja, bukve pa dobro uspevajo v vlažnih razmerah. Gozdno mejo predstavljajo vse do juga balkanskega polotoka, kjer pa je že bolj suho in vroče, kar bolj ustreza borovcem.

Turistični ogledi le na Snežniku?
Katarina Groznik Zeiler
z okoljskega ministrstva je povedala, da ministrstvo še ni napravilo ocene, kakšni stroški bodo doleteli Slovenijo zaradi vpisa gozdnih rezervatov na Unescov seznam. Le-ti bodo znani, ko bo sprejet načrt upravljanja. Slovenijo pa poleg tega čaka še nadgradnja zavarovanih območij in razširitev t. i. vplivnih območij, ki so nekakšna tamponska cona pred zunanjimi vplivi, grožnjami, pritiski …

Za gozdne rezervate, ki jih je v Sloveniji 170, sicer veljajo strožji in blažji varstveni režimi. V gozdnih rezervatih s strožjim varstvenim režimom so "prepovedane vse gospodarske, rekreacijske, raziskovalne in druge dejavnosti, ki bi lahko kakorkoli spremenile obstoječe naravno stanje in vplivale na nemoten naravni razvoj v prihodnosti". Izjeme so le naloge javne gozdarske službe ter lovski in gozdarski nadzor. Opravljanje raziskovalnih ali izobraževalnih nalog pa lahko dovolita zavoda za gozdove in varstvo narave.

Strožji varovalni režim velja za pragozd Krokar, za Snežnik - Ždrocle pa naj bi v prihodnje veljal blažji režim, ki dovoljuje ogled rezervata po gozdni učni poti ob spremstvu lastnika gozda ali gozdarja. Dovoljena je tudi uporaba javnih poti, ki vodijo skozi rezervat.

Plečnik na Unescovem seznamu že prihodnje leto?
Natančnejših podatkov, koliko (že) vplivajo vpisi slovenskih krajev (Idrija, Škocjanske jame, Ljubljansko barje …) na seznam svetovne kulturne in naravne dediščine na obisk na slovenski turistični organizaciji (STO) nimajo. "Brez dvoma uvrstitev turistične znamenitosti na ta globalno prepoznani in ugledni seznam svetovne dediščine bistveno prispeva k povečanju prepoznavnosti znamenitosti tako na globalni, evropski kot tudi slovenski ravni in sicer med široko in strokovno javnostjo. Povečanje prepoznavnosti znamenitosti med ciljnimi skupinami pa posledično prispeva k večjemu obisku s strani domačih in tujih gostov," pravijo na STO-ju.

Sicer pa se Sloveniji v bližnji prihodnosti obeta še odmevnejši vpis na Unescov seznam. Po napovedih naj bi prihodnje leto Unesco odločal, ali bodo na njegov seznam vpisana izbrana arhitekturna dela Jožeta Plečnika v Ljubljani in Pragi (Narodna in univerzitetna knjižnica, Plečnikove Žale, cerkev sv. Frančiška Asiškega v Šiški, regulirana struga Ljubljanice ter Emonska cesta – Trg francoske revolucije in Vegova ulica, v Pragi pa cerkev Srca Jezusovega v okrožju Vinohrady).

Na Unescovem poskusnem seznamu svetovne dediščine, ki je obvezna stopnja v nominacijskem procesu, je za zdaj vpisanih pet slovenskih nominacij, in sicer Klasični kras, Fužinske planine v Bohinju (območje od Studorja do Tosca z vmesnimi planinami), Partizanska bolnica Franja, arhitektura Jožeta Plečnika v Ljubljani in Pragi ter Pot miru od Alp do Jadrana – dediščina 1. svetovne vojne.


Snežnik – Ždrocle je del snežniških gozdov. Foto: Zavod za gozdove/Špela Habič
Ždrocle se imenujejo po kotanj(ic)ah na pobočju Snežnika, v bližini meje s Hrvaško. Foto: MMC RTV SLO

Narava