Okolje

"Kapitalizem se je izkazal kot zelo prilagodljiv ob delavskem uporu. Pri okolju pa to ni več mogoče."

Intervju: Dan Chodorkoff, antropolog in soustanovitelj Inštituta za socialno ekologijo
Luka Lukič|11.09.2018 ob 06:25
Ljubljana - MMC RTV SLO
Dan Chodorkoff izhaja iz stališča, da človekov odnos do narave reflektira sodobne hierarhične družbe. Foto: MMC RTV SLO/Anej Ivanuša

Današnji odnos človeka do narave se odraža predvsem v hierarhični družbi, v kateri živimo, poudarja antropolog Dan Chodorkoff in dodaja, da je narava tesno prepletena z družbo in soodvisnostjo znotraj ekosistema. Rešitev za ekološke krize zato vidi v družbi, kjer bi hierarhijo nadomestila horizontalna skupnost, utemeljena na demokratičnem odločanju.


Evropejci so iskali način, kako poslovati s temi ljudmi. Primer, ki ga rad uporabljam, so Nizozemci, ki so kupili otok Manhattan od Indijancev za 24 dolarjev vredno kramo. Eden izmed Indijancev je pač to ropotijo sprejel in rekel: Seveda lahko ostanete tukaj, lahko kaj zgradite, saj je dovolj prostora. Ti ljudje niso dojeli koncepta zasebne lastnine in tega tudi niso mogli prodati. Lastnina je bila dojeta v smislu, da si nekaj lastiš, ko to uporabljaš, a ko si prenehal uporabljati, je to stvar lahko uporabljal nekdo drug.


Pri gibanju Occupy so mislili, da je dovolj, da se le dobijo in sprejemajo odločitve, zato niso oblikovali institucij, ki bi te odločitve izvajale. Moja druga kritika pa se nanaša na to, da niso temeljila na prostoru. Model namreč deluje le, ko lahko prepoznaš sosesko ali manjše mesto, ali katero koli enoto, kjer se lahko izvaja oblast in v kateri lahko sprejemaš odločitve, ki niso zgolj strateške v smislu ali bomo protestirali tu ali tam. Odločitve morajo biti ciljno naravnane v smislu, kaj bomo naredili z zapuščeno stavbo, ali pa kdo bo naredil skupinski vrt in podobno.


Sam menim, da je glavna težava v tem, da nimamo prave demokracije, vsaj ne v ZDA. Imamo republiško vlado, ki niti ni neposredno izvoljena in ima neomejeno moč odločanja v imenu vseh ljudi. To je ta stranpot liberalne demokracije. V večini zahodnega sveta je tradicija neposredne demokracije izginila z antično Grčijo, razen v res redkih manjših izjemah, kjer je ta tradicija vztrajala, vendar v procesih, ki niso priznani kot uradni.


Jaz recikliram, pridelujem organsko hrano, vozim električni avto in na hiši imam sončne celice. Ampak vsa ta dejanja, ki jih naredim kot posamezen potrošnik, ne naredijo nič v primerjavi z eno termoelektrarno, ki uporablja premog. Kot posamezniki moramo narediti nekaj dejanj, ampak hkrati prepoznati tudi širšo strukturo. Ni težava le v tem, da smo pohlepni potrošniki. Konec koncev imamo zelo omejeno izbiro, in če danes želiš živeti, zlasti v ZDA, preprosto moraš imeti svoj avtomobil, razen v mestu, kot je New York, saj ni učinkovitega sistema javnega prevoza.


Stališče tradicionalnega marksizma je zavzem države in ustvarjanje socializma, potem pa bo država zbledela in imeli bomo komunizem. Ampak zgodovina je pokazala, da država, ko je enkrat ustvarjena, četudi je socialistična, ne zbledi, ampak postane samoohranitev njena glavna prioriteta. Zato sem sam naklonjen horizontalnemu organiziranju, ki izhaja iz lokalnega okolja in se povezuje na konfederalni ravni.


Chodorkoff ostaja optimističen glede prihodnosti človeštva, a poudarja, da ni nobenega jamstva, da bo človeštvo preživelo podnebne spremembe. Foto: MMC RTV SLO/Anej Ivanuša
Po upokojitvi se je posvetil pisanju romanov. Foto: MMC RTV SLO/Anej Ivanuša
Chodorkoff ostaja aktiven državljan v zvezni državi Vermont. Foto: MMC RTV SLO/Anej Ivanuša
Chodorkoff je bil v študentskih letih aktiven tudi v različnih družbenih gibanjih. Foto: MMC RTV SLO/Anej Ivanuša

Okolje






Več rezultatov iskanja