Palmovo olje - "vroča roba", zaradi katere izginja deževni gozd

Plantaže oljnih palm rastejo kot gobe po dežju
Anja P. Jerič|30.08.2017 ob 06:32
Ljubljana - MMC RTV SLO
Ogromne plantaže oljnih palm na Sumatri v Indoneziji. Nekatere so velike tudi 30.000 hektarjev. Foto: Reuters

S palmovim oljem se umivamo, čistimo, ga uživamo. Pravzaprav je kar v slabi polovici izdelkov za vsakdanjo rabo. A kakšna je pot palmovega olja od indonezijskega deževnega gozda do naše omare?

Palmovo olje je užitno rastlinsko olje z visoko vsebnostjo nasičenih maščob, ki marsikomu ni dobro znano, saj je bilo vrsto let na mnogo izdelkih navedeno preprosto kot rastlinsko olje. Olje se pridobiva iz afriških oljnih palm (Elaeis guineensis), ki so jih v Indonezijo in Malezijo prinesli konec 19. in v začetku 20. stoletja. Rastejo v predelih tropskega deževnega gozda, a zaradi velikega povpraševanja po njihovem olju te rastline sadijo na ogromnih plantažah, kar prinaša tako dobre kot slabe stvari. Verjetno več slabih.

Zakaj je palmovo olje, ki se ga pridobiva iz semen oljne palme, tako priljubljeno? Razlog se skriva v visokem donosu, saj iz teh palm pridobijo največ olja na površino zemlje v primerjavi z drugimi vrstami rastlinskega olja. Na vsaki palmi namreč kar 30 let rastejo semena, iz katerih nato s stiskanjem proizvajajo olje. Nič čudnega torej, da so palmovo olje in njegovi derivati po poročanju mreže Palm Oil Investigations (POI) v skoraj polovici izdelkov za splošno porabo, kot so pripravljena hrana, piškoti, maslo, pica, kozmetični izdelki, mila in izdelki za čiščenje, iz vosknate plodove kožice (eksokarp) omenjene palme pa delajo sveče. Poleg tega palmovo olje uporabljajo pri proizvodnji biogoriv, zato se ga omenja kot zeleno različico goriva za ladijski in letalski promet. Iz mesnatega osemenja (mezokarp), ki je prav tako del plodu, pa pridobivajo rdeče palmovo olje, ki je del prehrane nekatere živine.

Tudi kot sestavina britanskih funtov
Aprila letos je britanska centralna banka objavila novico, da namerava palmovo olje po novem uporabljati pri izdelavi novih bankovcev za 20 funtov in z njim nadomestiti živalski loj. To je pri več Britancih sprožilo ogorčenje. Zakaj ima palmovo olje tako slab sloves? Najprej so tu okoljevarstveni razlogi, saj mnogi strokovnjaki svarijo, da je širjenje nasadov oljnih palm pogubno za naš planet. Predvsem v Indoneziji namreč mrzlično izsekavajo deževni gozd, da bi na poseki posadili oljne palme. Po podatkih združenja World Wide Fund for Nature (WWF) se je na račun nasadov oljnih palm svetovni gozd v obdobju med letoma 1990 in 2008 skrčil za osem odstotkov. Pri tem Azijce žene ena in edina stvar - dobiček.

V Indoneziji se tropski deževni gozd krči hitreje kot drugje po svetu, razlog pa je le eden - povpraševanje po palmovem olju. Deževni gozd in drugi ekosistemi, ki so zelo pomembni za ohranjanje narave, se najhitreje uničijo s požiganjem, pri čemer pa se v zrak sproščajo velike količine toplogrednih plinov in metana, sploh ker gre pogosto za močvirnata tla. Takšni namerni požari v Indoneziji so leta 2013 povzročili eno najhujših onesnaženj na Zemlji, saj je smog iz Indonezije odneslo v več sto kilometrov oddaljena mesta, kot sta Kuala Lumpur ali Singapur. Uničevanje deževnih gozdov in njihovo nadomeščanje z nasadi palm vegetaciji onemogoča pretvarjanje ogljikovega dioksida nazaj v kisik, zato po podatkih WWF-ja krčenje gozdov prispeva kar 20-odstotni delež k svetovnemu dvigu temperatur. Ocene, koliko gozdov je Indonezija uničila, se razlikujejo. Po podatkih World Resources Instituta je država v obdobju 2000—2012 "žrtvovala" že šest milijonov hektarjev gozda, kar je polovica površine Anglije.

Ogromno povpraševanje po palmovem olju
Proizvodnja palmovega olja se je v obdobju med letoma 2000 in 2010 podvojila, do leta 2020 pa naj bi dosegla novo podvojeno vrednost. Indonezija in Malezija skupaj proizvedeta 87 odstotkov vsega palmovega olja na svetu, povpraševanje po njem pa še naprej raste. V Indoneziji je na voljo še 20 milijonov hektarjev opuščene zemlje, ki bi jo lahko izkoristili za plantaže palm. Država si je leta 2014 postavila za cilj, da bo do leta 2020 proizvedla 40 milijonov ton palmovega olja na leto, ta izdelek pa je leta 2013 prispeval 11 odstotkov prihodkov k indonezijskemu izvozu, kar ga uvršča na drugo mesto po pomembnosti v državi – za izvozom nafte in zemeljskega plina.

Palmovo olje je tako iskano, da so lastniki plantaž začeli najemati po več sto paznikov in redarjev, ki neprestano pregledujejo nasade in iščejo tatove. Po poročanju Reutersa se je cena tega proizvoda v zadnjih mesecih dvignila za 15 odstotkov, kar je dalo krila kriminalcem, ki želijo tako želene plodove palm na skrivaj prodati preprodajalcem. Plantaže se namreč lahko raztezajo tudi na 30.000 hektarjih površine, zato je nadzorovanje dogajanja na njih zelo težko.

Orangutani nimajo kam iti
Uničevanje deževnega gozda in njegovo nadomeščanje s palmami predstavlja velike težave za tamkajšnje živali - orangutane, slone in tigre. Slabo se piše predvsem orangutanom, saj jih po podatkih POI-ja zaradi krčenja gozdov v Indoneziji vsak teden umre 50. Ko tropsko rastlinje požgejo ali ga uničijo s težkimi stroji, orangutani ostanejo brez doma in hrane. Organizacija tudi trdi, da podjetja, ki skrbijo za nasade palm, najemajo ljudi, ki iščejo odrasle orangutane in jih pobijajo, mladiče pa nato prodajo na črnem trgu. Ker orangutani ostanejo brez osnovnega življenjskega prostora, v iskanju hrane pogosto zaidejo med plantaže palm, kjer jih ujamejo, mučijo, ubijejo ali zažgejo. Na Sumatri naj bi živelo okoli 6.700 orangutanov, ki pa se zaradi človekovega delovanja kmalu lahko znajdejo na robu izumrtja.

Nič kaj bolje se ne godi niti slonom, ki jih večinoma usmrtijo tako, da jih zastrupijo. Ker zaradi širjenja plantaž in izginjanja hrane tavajo naokoli, podobno kot orangutani tudi oni zaidejo med palme ali v vasi. Domačini živali zastrupijo, njihove okle pa odstranijo, da bi tako oblasti menile, da so živali umrle zaradi nezakonite prodaje slonovine. Zaradi izginjanja naravnega habitata se zmanjšuje tudi število tigrov in nosorogov.

Način, da se izkoplješ iz revščine
Po drugi strani pa zagovorniki proizvodnje palmovega olja trdijo, da je prav to olje med vsemi rastlinskimi olji najboljše, piše BBC, ki navaja besede okoljske strokovnjakinje Emme Keller: "Palmovo olje je povsod, v mnogo izdelkih, kar pa ni čudno. Gre za izjemno učinkovito in donosno rastlino, saj glede na površino zemlje lahko pridobimo mnogo več palmovega olja kot katerega koli drugega, na primer sojinega ali kokosovega. Poleg tega oljne palme potrebujejo manj pesticidov in gnojil, ta industrija pa odpira tudi ogromno delovnih mest za revne ljudi v razvijajočih se državah." V tem je nekaj resnice, saj v Indoneziji kar 28 milijonov ljudi živi pod pragom revščine, po drugi strani pa so podjetja mnoge nasade palm postavila brez privolitve in odobritve krajevnega prebivalstva, ki je stoletja v tropskem gozdu pridobivalo hrano, gradbeni material in zdravilne rastline.

Kje je vse palmovo olje?
Po podatkih Guardiana, ki je leta 2014 objavil obsežno infografiko o tej problematiki, se 72 odstotkov palmovega olja uporabi za hrano, 18 odstotkov za kozmetične in čistilne izdelke, preostalih deset odstotkov pa je namenjenih za biogorivo in krmo.

Zakaj podjetja poleg nizke cene omenjenega olja še tako rada uporabljajo palmovo olje? Razlog tiči tudi v tem, da ima to olje zelo neizrazit okus in vonj, tako da ne vpliva na sam okus jedi. Poleg tega podaljša rok uporabe predpripravljene hrane, idealno pa je tudi za hitro ocvrte izdelke, saj se začne smoditi šele pri visoki temperaturi. Raziskava Guardiana je pokazala, da čisto vsaka znamka šampona ali balzama za lase vsebuje palmovo olje, čeprav je navedeno pod različnimi imeni. Za derivate palmovega olja je v uporabi kar 200 različnih izrazov.

Obstaja druga možnost?
Podatki kažejo, da bo povpraševanje po tem proizvodu v prihodnjih letih še naraščalo, največje potrebe izkazujejo Kitajska, Indonezija in Indija. Povedano v številkah - izmed 59 milijonov ton palmovega olja, proizvedenega vsako leto, ga kar 42 odstotkov porabi omenjena trojica držav. Celotna Evropska unija je na četrtem mestu s 6,2 milijona ton porabe letno. Zato je bila leta 2003 oblikovana skupina, Roundtable on Sustainable Palm Oil (RSPO), ki si prizadeva, da bi narasla proizvodnja trajnostnega palmovega olja, pri katerem gre za proizvodnjo na način, ki ne onesnažuje in ne škodi planetu. A leta 2013 je palmovo olje, proizvedeno na trajnostni način, sestavljalo le 13 odstotkov vse prodaje. Tudi zato je 2014 Evropska unija ukrepala: določila je, da mora biti na vsakem izdelku jasno zapisano, da vsebuje palmovo olje.


Olje plodov palme, ki je znano kot palmovo olje, se dobiva s prešanjem pulpe ploda palminega drevesa (Elaeis Guineensis), ki raste na območjih okoli ekvatorja. Ta tropski sadež je rdečkaste barve in je velik kot večja oliva. Foto: Reuters
Sredi avgusta letos so morali v Hongkongu zapreti deset najbolj obljudenih plaž, potem ko sta v kitajskih vodah trčili dve ladji, od katerih je ena prevažala palmovo olje, ki ga je nato prineslo do Hongkonga. Foto: Reuters
Zaradi požiganja gozdov v Indoneziji se v jugovzhodni Aziji pogosto pojavi smog, zaradi katerega so nato zaprte šole in javni uradi. A oblasti v Indoneziji se te težave resneje ne lotijo. Foto: Reuters
Na nekaterih izdelkih v Evropi je izrecno poudarjeno, da ne vsebujejo palmovega olja. Foto: Reuters
Graf prikazuje največje izvoznice palmovega olja na svetu. To sta z naskokom Indonezija in Malezija. Foto: Reuters
Okoljevarstveniki pomagajo samici orangutana, ki se je izgubila med nasadi palm. Na žalost so takšni primeri reševanja redki. Foto: Reuters
Povpraševanje po palmovem olju iz leta v leto narašča, tako da je tudi nasadov oljnih palm v Aziji vse več. Foto: Reuters

Okolje