Anja Kopač Mrak: Delovna zakonodaja na dobri poti k soglasju

Stranke se razhajajo pri vprašanju polnjenja demografskega sklada

Ministrica za delo Anja Kopač Mrak je po koalicijskem vrhu presodila, da so na dobri poti, da bodo lahko sprejeli sveženj treh zakonov s področja delovne zakonodaje, ki bo v soglasju s socialnimi partnerji.

23. maj 2017 ob 10:42
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA
Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak, je prepričana: "Na koncu samo s socialnim dialogom lahko pridemo do rešitev, ki jih vsi podpiramo." Foto: BoBo

"Socialni dialog je naporen, traja več časa. A na koncu lahko pridemo samo s socialnim dialogom do rešitev, za katerimi vsi stojimo," je prepričana ministrica, ki napovedujejo, da bi se do prihodnjega tedna lahko dogovorili o svežnju, ki bi šel nato na vlado.

Vodja poslanske skupine SD-ja Matjaž Han pa je po koalicijskem usklajevanju priznal, da so v fazi pred volitvami, vsi poslanci pa niso odporni proti temu, da bodo volitve čez eno leto in da je treba biti všečen. Kot največjo nevarnost je poudaril to, da bi sprejeli predloge, s katerimi bi porušili socialni dialog in tiste dogovore, ki so temelj za normalen razvoj države.

Han verjame, da to razumejo tako sindikati kot delodajalci. "So pa nekatere stvari, ki jih bo treba v naslednjem mandatu verjetno popravljati, če bo stanje v državi boljše," je pristavil.

Naporno iskanje kompromisa
Naporno je zlasti iskanje kompromisa glede prožnosti trga dela, kar pa od ministrice pričakuje premier Miro Cerar. Kopač Mrakova je pojasnila, da je ministrstvo pretekli teden posredovalo tri predloge, pri čemer želi doseči večjo prožnost trga dela, a ne na račun varnosti delavcev. Tako predlagajo možnost sporazumne prekinitve dela oz. možnost sporazuma med delavcem in delodajalcem, po katerem bi delavcu pripadalo denarno nadomestilo.

Delavec bi imel v tem primeru že naslednji dan pravico do zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja, kar je po mnenju Kopač Mrakove "več kot uravnoteženo tudi z varnostjo". Zakon o urejanju trga dela je po njenih besedah pomemben zlasti zaradi spodbujanja dejavnosti, saj bo tistim z nizko stopnjo izobrazbe omogočal, da v primeru zaposlitve hkrati določeno obdobje prejemajo še 20 odstotkov denarnega nadomestila. Zakon o inšpekciji dela pa bo pomembno vplival na prekarne delavce. Če bo inšpekcija ugotovila, da gre za prikrito delovno razmerje, bo moral delodajalec ponuditi pogodbo o zaposlitvi, je pojasnila Kopač Mrakova.

Po njenem mnenju gre za pomemben sveženj sprememb, za katerega upa, da bo soglasno šel v DZ.

"Tega ne bi mogel uskladiti niti Superman"
"Verjetno tudi Superman v teh razmerah v državi ne bi mogel tega uskladiti," je usklajevanje delovnopravne zakonodaje pred srečanjem koalicije ocenil Han, ki meni, da ta trenutek ni potrebe po fleksibilnosti trga dela. Po njegovih navedbah morajo za gospodarstvo kaj drugega narediti, pa tudi gospodarstveniki "se bodo morali kaj drugega spomniti kot to reformo, ker se ponavljajo že več let".

Da bo to vprašanje težko uskladiti, se strinja tudi Karl Erjavec (DeSUS).

Čakajoči sindikati in delodajalci
Kdaj se bodo pogajanja nadaljevala, sicer še ni določeno, so povedali na ministrstvu. V sindikatih, kot sta povedala izvršni sekretar pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko in predsednik Pergama Jakob Počivavšek, čakajo na nadaljevanje pogajanj, morebitnih novih predlogov ministrstva glede sprememb zakonodaje pa zaenkrat niso dobili.

Delodajalci medtem čakajo, da vlada uresniči sklep Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) in se opredeli proti predlogoma novel zakonov o minimalni plači in o inšpekciji dela, je povedal generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole.

ZL med drugim predlaga, da bi bila minimalna plača opredeljena kot najnižja osnovna plača ter da bi pristojnosti delovne inšpekcije povečali tako, da bi lahko v primerih, ko bi ugotovila elemente delovnega razmerja, prekarno delovno razmerje spremenila v redno zaposlitev. Smole pravi, da so se v primeru vladne (in koalicijske) zavrnitve predlogov ZL-ja, pripravljeni vrniti za pogajalsko mizo.

CSD-ji: DeSUS še vedno ni popolnoma prepričan
Pri reorganizaciji centrov za socialno delo se je koalicija prejšnji teden premaknila z mrtve točke, in kazalo je, da bi predlog že ta teden lahko uskladili. A v DeSUS-u še vedno niso prepričani –vodja poslanske skupine Franc Jurša je pojasnil, da tudi doseženi kompromis ni tisto, kar je želel. Pri tem ugotavlja, da njegovih sporočil glede tega morda niso dojeli.

Erjavec sicer verjame, da je upanje za dogovor glede centrov za socialno delo, a se mora to po njegovem mnenju zgoditi do konca meseca, ministrica pa da bo morala malce popustiti. Po njegovem mnenju sicer prihaja čas, ko morajo v koaliciji do konca doreči, katero zakonodajo bodo še v tem mandatu sprejeli. Če ne bodo do parlamentarnih počitnic uskladili nekaterih zakonov, bo tudi sam pesimist, saj je prepričan, da bo tudi tokrat vroča jesen, ko so tik predtem, da končajo mandat.

DeSUS vztraja pri demografskem skladu, sicer ne bo sprejeta "praktično nobena resna zakonodaja"
Do poletja je po njegovem mnenju treba sprejeti med drugim še novelo zakona o zdravstveni dejavnosti in zakone na gradbenem področju, v stranki pa vztrajajo tudi pri sprejetju demografskega sklada. Jurša je pred srečanjem predsednikov koalicijskih strank, vlade in vodij poslanskih skupin koalicije izrazil bojazen, da ni dovolj volje za zakon.

Ob tem je opozoril, da je, če te zaveze ne bodo uresničili, to lahko grožnja vladi, saj se čas za uskladitev izteka. Erjavec pa je dodal, da nekatere stranke projekta v ozadju ne podpirajo iskreno in ga namerno ustavljajo. Kljub vsemu je optimist glede sprejetja zakona o demografskem skladu. "Če pa ne, se bojim, da praktično nobena resna zakonodaja v tem mandatu ne bo več sprejeta," je posvaril v izjavi pred koalicijskim vrhom.

Stranke se sicer razhajajo pri vprašanju polnjenja demografskega sklada in njegovega upravljanja. V DeSUS-u želijo samostojen demografski sklad, podobno se zavzemajo tudi v SD-ju, kjer predlagajo, da bi delež Zavarovalnice Triglav, ki bi šel v demografski sklad, upravljal sklad sam. Težava pa je po Hanovem mnenju to, da "nekateri demografski sklad gledajo tudi kot neko sidro za neprodajo premoženja, kar tudi ni v redu".

Erjavec ob tem sicer še dodaja, da bodo, če demografskega sklada ne bo, "pač morali počakati na naslednjo koalicijo, če bo stranka DeSUS sodelovala v njej".


T. K. B., T. H.
Karl Erjavec, Miro Cerar in Dejan Židan - predsedniki treh koalicijskih strank. Foto: BoBo

Grem volit 2017


Pribac: Šarec lahko zmaga, če ga podpre SMC. Tomšič: Desnica ne more biti zadovoljna.

Borut Pahor: Zaradi umika prodaje NKBM sem bil razočaran in jezen

Poslanci potrdili odpravo večine varčevalnih ukrepov za študente

MMCživo: Volilni dan v sliki in besedi