Finančna uprava nemočna proti davčnim utajam pri izvajalcih pristaniških storitev

Seja parlamentarne komisije za nadzor javnih financ
Luka Luki_@c@_|08.06.2017 ob 09:30
Ljubljana - MMC RTV SLO
Članica uprave Luke Koper Irena Vincek je poudarila, da je bila družba v preteklosti oškodovana, zato se je morala odločati tudi za določene oslabitve. Foto: BoBo

Člani komisije za nadzor javnih financ pozivajo odgovorne k ukrepanju zoper nepravilnosti pri izvajanju pristaniških storitev v Luki Koper, medtem ko Evropska federacija transportnih delavcev opozarja, da sistem "gazd" Slovenijo potiska v 19. stoletje.

Parlamentarna komisija za nadzor javnih financ je že lani pozvala pristojne institucije k preverjanju ureditve najemanja pristaniških storitev, čemur je sledilo poročilo finančne uprave o razmerah delovanja izvajalcev pristaniških storitev. Kot smo že poročali, je finančna uprava ugotovila, da IPS-podjetja poslujejo z verigo podizvajalcev, pri čemer eden odigra vlogo t. i. "missing traderja", namenjenega utaji davkov, zadnji v verigi pa dviguje nedokumentirano gotovino. Po mnenju finančne uprave je zgolj davčni nadzor neučinkovit proti tovrstnemu nepreglednemu poslovanju, zato so za izboljšanje poslovanja predlagali tudi neposredno zaposlitev delavcev v Luki Koper. V Luki menijo, da bi bila tovrstna zaposlitev nevzdržna.

Podrobneje je ugotovitve Finančne uprave komisiji predstavil namestnik generalne direktorice generalnega finančnega urada pri Fursu Peter Jenko. Finančna uprava je pri nadzorih nad izvajalci pristaniških storitev v letih 2014 in 2015, kjer so pri izvajalcih pristaniških storitev ugotovili neskladja med številom zaposlenih pri IPS-podjetju in obsegom dela, ki ga je podjetje izvedlo za Luko Koper. Pri podrobnejšem pregledu so pri finančni upravi ugotovili, da imajo IPS-podjetja podizvajalce, prek katerih naročajo storitve, nato pa sledi v verigi tretji podizvajalec, ki odigra vlogo "missing traderja."

Predstavljene podrobnosti davčnih utaj
IPS-podjetja pri "missing traderju" naročajo fiktivne storitve, je poudaril Jenko, ki jih potem tudi plačujejo, "missing traderji" pa ne plačujejo davkov, temveč zgolj dvigujejo nedokumentirano gotovino in potem poslujejo gotovinsko. Praviloma so ta podjetja z nedosegljivimi odgovornimi osebami, ki so tujci. Ta podjetja navadno poslujejo le toliko časa, dokler jih ne zazna Finančna uprava RS, potem pa se to podjetje zapre in ustanovi novo.

Pri nadzoru enega izmed tovrstnih podjetij, ki poslujejo z "missing traderji" so pri finančni upravi enemu izmed izvajalcev gradbenih storitev v Luki Koper odredili dve plačili davčnih obveznosti v skupni vrednosti dobrih 150 tisoč evrov, ki jih je podjetje poravnalo. Drugi družbi so zaradi davčnih utaj prek "missing traderjev" pri finančni upravi odredili plačilo za 418 tisoč evrov, ki še ni poravnana. V enem primeru so pri finančni upravi tudi ugotovili, da je gotovino dvigovala pooblaščena oseba in jo namenila igranju na srečo v igralnici.

Nove ugotovitve obstoja delovnega razmerja
Glavna inšpektorica za delo Nataša Trček je ponovila, da so inšpektorji za delo, kot smo že večkrat poročali, ugotovili kršitve delovne zakonodaje pri izvajalcih pristaniških storitev. Zadnja odmevna ugotovitev inšpektorata se je nanašala na družbo Encon, kjer so ugotovili, da je Luka Koper prek Encona najemala delovno silo. V Luki Koper so sodelovanje z Enconom in z njim povezano družbo Meol prekinili, a odločbo inšpektorata izpodbijajo na upravnem sodišču.

Kljub čakanju na odločitev upravnega sodišča pa inšpektorat, tako Trčkova, nadaljuje svoje delo na področju izvajanja pristaniških storitev v Luki Koper, tako so med drugim ugotovili deset obstojev prikritega delovnega razmerja pri enem od IPS-ov, ki je sodeloval s samostojnimi podjetniki. Obenem pa je poudarila, da sta na območju Kopra le dva inšpektorja za delo, v celotni Sloveniji pa 42, kar je glede na število prijav premalo za vse nadzore sumljivega poslovanja.

Šircelj: Furs bi lahko storil več
Predsednik komisije za nadzor javnih financ Andrej Šircelj (SDS) je ob tem predstavnike Finančne uprave spraševal, zakaj Finančna uprava v tem primeru ni ob ugotovitvah obstoja delovnega razmerja odredila plačila ustreznih prispevkov od plač, kot to počne v tovrstnih primerih. »Nedopustno se mi zdi, da finančna uprava tu ne naredi nič, ko pa v manjših primerih takoj ukrepa.« Jenko je na njegov poziv odgovoril, da je obseg 800 delavcev, ki delajo prek 50 IPS-ov, prevelik, da bi finančna uprava lahko nadzorovala vse delavce, ki tudi prejemajo plačila na različne načine, med njimi tudi gotovinsko »na roko.« A Širclja to pojasnilo ni pomirilo, saj »Furs v primeru planšarije, ki proizvaja kislo mleko, kazen napiše takoj, tu pa naj bi bil obseg dela prevelik.«

Je pa SDH navedel poročilo finančne uprave kot razlog za izgubo zaupanja v delo dveh nadzornikov in predlagal njuno zamenjavo. Predsednica uprave SDH-ja Lidija Glavina je ob tem dejala, da so te ugotovitve potrdile njihove lanske sume, da v Luki Koper obstajajo določena tveganja, zaradi česar so že lani predlagali zamenjavo nadzornikov, a pri tem niso bili uspešni.

IPS-i izpostavljeni le ob menjavah uprav
S temi argumenti pa Glavina ni prepričala članov komisije Luka Mesec (ZL), ki ji je odgovoril, da je zgodovina IPS-ov stara že 20 let in da se ta problem vedno uporabi, ko država zamenja upravo, navadno zaradi drugih interesov. Zato je prvo damo SDH-ja pozval k zamenjavi celotnega nadzornega sveta, in ne le dveh članic, kar je, tako Mesec, bolj kot z IPS-i povezano s projektom drugi tir. Podobno je zanimalo tudi Alenko Bratušek (Zavezništvo), ki je Glavini očitala, da zavaja s tezo, da se je SDH lani pravilno odločil, saj je SDH odločitev o zamenjavi dveh nadzornic sam umaknil, obenem pa tudi ni bil kot razlog za zamenjavo navedena problematika IPS-ov. "Šele po umiku odločitve je SDH odprl problematiko IPS-ov, kar je tudi razlog, da smo sprejeli sklepe, zaradi katerih sedimo danes na tej komisiji."

Glavina je na očitke odgovorila, da je trenuten predlog posledica zakonskih določil glede rokov za predloge. »Naša dokončna odločitev bo podana na sami skupščini Luke Koper. Gre v smer, s katero boste zadovoljni,« je dejala in tako namignila na zamenjavo več kot le dveh članov nadzornega sveta. Sicer pa je poudarila, da bo tudi navodilo naslednjim nadzornikom, da sistem IPS-ov v Luki Koper obvladuje. Natančnega odgovora na vprašanje, ali bo SDH novim nadzornikom naložil zaposlovanje IPS-ovih delavcev. Glavnina ni podala, temveč je dejala le, da bo "rešitev morala biti zakonita, a obenem ne bo smela omejevati konkurenčnosti Luke Koper".

Bo SDH pozval k zaposlitvi delavcev?
Vprašanje, ali bodo pri SDH-junovim nadzornikom predlagali zaposlovanje delavcev IPS-ov neposredno v Luki Koper, smo na SDH naslovili tudi na MMC-ju, kjer so nam odgovorili, da: "Ukrepov, ki jih družba sprejme z namenom minimiziranja zaznanega tveganja, je običajno več, lahko so medsebojno povezani, prav tako pa imajo lahko tudi učinke na druga področja poslovanja, zato je uprava družbe seveda dolžna z vso potrebno skrbnostjo sprejeti odločitve, kako bo obvladovala določena tveganja." SDH je v ta namen sicer skupščini predlagal tudi izvedbo posebne revizije poslovanja z IPS-i, na podlagi katere bodo »pristojni organi sprejeli nadaljnje ukrepe«.

Seje parlamentarne komisije se ni udeležil predsednik uprave Luke Koper Dragomir Matič, sta pa Luko zastopala člana uprave Andraž Novak in Irena Vincek. Ona je najprej ponovila vsebino izjave za javnost, ki jo je Luka Koper podala ob razkritju poročila finančne uprave, v kateri poudarjajo, da so vzpostavili sistem nadzora nad IPS-podjetji in da na njihovo poslovanje ne morejo vplivati.

Molk o spornih nadurah
Kljub sistemu nadzora pa do zlorab v praksi prihaja. Poročali smo tudi, da se v praksi dogaja, da "gazda" delavcem izplačuje formalno minimalno plačo, preostanek zneska pa prek neobdavčenih dnevnic, potnih stroškov ali nadomestila za prehrano. Glede na to, da nekateri delavci v Luki Koper mesečno opravijo po 260 ali več ur dela, lahko "gazda" glede na cene, ki jih Luka Koper za izvajanje pristaniških storitev, ustvari več sto evrov dobička pri enem delavcu.

S tem vprašanjem je predstavnika Luke Koper izzval tudi Goran Lukić z Delavske svetovalnice, ko je poudaril, da Luka Koper nadzira le več kot 12-urno prisotnost v pristanišču, kar v praksi pomeni, da lahko delavec vsak dan v mesecu opravi tudi štiri nadure dela. V Luki Koper so sicer poudarili, da prisotnost ni enaka delovnemu času, ki ga nadzira IPS-podjetje, medtem ko predstavnika uprave na to vprašanje nista odgovorila. Ko smo ju sami poskušali vprašati po seji komisije, pa sta dejala, da nista na voljo za komentarje.

Vincekova je poudarila, da je bila Luka Koper pod upravo Roberta Časarja oškodovana za več milijonov evrov, zaradi česar so se morali odločiti za določene oslabitve. "Zdaj, ko želimo vlagati, in skrbno poslujemo, se pa pavšalno o Luki govori kot o neki mafiji. Ko ali če bo dokazano, bomo ukrepali. Tega sistema si nismo mi izmislili, skušamo pa ga regulirati," je še dejala.

Ustvarjanje socialnih stisk
Lukić je izpostavil tudi dolgoročne posledice sistema "gazd", ki delavcem izplačujejo minimalne prispevke, preostali znesek pa izplačajo kako drugače. "Tako imamo primer človeka, ki je 23 let delal za IPS-e v Luki Koper, pa bo njegova pokojnina znašala 360 evrov. Tak sistem ustvarja revne upokojence in delovne invalide, glede na to, da so poškodbe pri delu pri IPS-ih trikrat pogostejše kot pri redno zaposlenih delavcih v Luki."

Novak pa je ponovil argument Luke Koper, da večina svetovnih pristanišč potrebuje neenakomerno razporejeno delovno silo, zato so na voljo različni sistemi zagotavljanja dela, tudi prek zasebnih podjetij. Ni pa navedel konkretnega primera pristanišča, ki bi uporabljalo enak sistem zagotavljanja pristaniških storitev.

ETF: Slovenija na poti v 19. stoletje
Da gre pri sistemu Luke Koper za svojevrstne specifičnosti, pa poleg ugotovitev pristojnih organov potrjuje tudi pismo, ki ga je predsednik sekcije pristaniških delavcev pri Evropski federaciji transportnih delavcev (ETF) Terje Fenn Samuelson naslovil na komisarko za mobilnost in transport Violeto Bulc, v katerem je poudaril, da se gotovo zaveda, da se v Sloveniji pristaniški delavci bojujejo proti "sistemu mafijskih gospodarjev" ("gang-master system"), ki panogo potiska nazaj v 19. Stoletje. Komisarka se na te očitke še ni odzvala.

Komisija je sicer sprejela tri sklepe, ki jih je predlagal ZL in po katerih pričakujejo poročilo inšpektorata za delo o izvedenih dejavnostih, SDH pa pozivajo k prepovedi zunanjega izvajanja dela v državnih podjetjih ter pričakujejo analizo stroškov zaposlitve delavcev v Luki Koper v primerjavi z obstoječim sistemom, a kot je poudarila Bratuškova večjih premikov, glede na to, da se kršitve vedno znova izpostavljajo, v času skupščin ne gre pričakovati. "Očitno pa se obeta še ena vroča skupščina, kar ni dobro za podjetje," je sklenila Bratuškova.


Parlamentarna komisija za nadzor javnih financ bo razpravljala tudi o problematiki izvajalcev pristaniških storitev v Luki Koper. Foto: Petra Iskra
Pri finančni upravi poudarjajo, da ne morejo učinkovito preganjati vseh kršitev davčne zakonodaje pri podizvajalcih IPS-podjetij. Foto: BoBo
Evropski komisarki Violeti Bulc je pisal predsednik sekcije pristaniških delavcev pri evropski federaciji transportnih delavcev in jo opozoril, da sistem "gazd" Slovenijo potiska nazaj v 19. stoletje. Foto: EPA
Predsednica uprave SDH-ja Lidia Glavina je namignila, da utegne SDH zamenjati vseh pet nadzornikov, in poudarila, da bodo novim nadzornikom naložili obvladovanje tveganj pri izvajanju pristaniških storitev. Foto: BoBo
Goran Lukić iz delavske svetovalnice je poudaril, da sedanji sistem v Luki Koper dolgoročno ustvarja socialno šibke upokojence ali delovne invalide. Foto: BoBo

Slovenija