Foto: "Živali so so prebivalci tega planeta in imajo pravico do življenja"

MMC na shodu ob svetovnem dnevu varstva živali

"V času naših babic se je meso jedlo za praznike in kdaj ob nedeljah, pa je vse funkcioniralo. Ljudje so bili ravno tako močni," se huduje Stanko Valpatič iz Društva za osvoboditev živali.

04. oktober 2017 ob 20:24
Ljubljana - MMC RTV SLO
"Ljudem želimo predstaviti, da živali niso samo hišni ljubljenčki, ampak tudi rejne in lovne živali, pa tiste, na katerih delajo poskuse. Želimo opozoriti, da je odnos do teh živali prav tako pomemben in bi se moral tudi izboljšati," je bilo slišati opozorila ob svetovnem dnevu varstva živali. Foto: BoBo

Ob svetovnem dnevu varstva živali na Prešernovem trgu v Ljubljani je društvo skupaj z društvom veganov pripravilo shod.

"Na današnji dan so ljudje dovzetnejši, saj se o tem govori tudi v medijih, zato smo šli na ulico, da opozorimo ljudi, da odnos do živali, kakršnega ima naša družba, ni dober. Živali so soprebivalci tega planeta in imajo prav tako pravico do življenja, hrane, potomcev," Valpatič pojasni, zakaj so se odločili za prihod v središče prestolnice, kjer so na trgu prižgali tudi sveče in razgrnili transparente.

"Na leto v Sloveniji zakoljemo 30 milijonov živali, kar je grozovita številka. Enkrat sem malo računal - to je krvi za eno Blejsko jezero. Za poskuse v laboratorijih uporabijo 10.000 živali. V gozdovih in na poljih lovci vsako leto pobijejo približno 100.000 živali," našteva Valpatič, ki je velik nasprotnik lova, saj je prepričan, da ta ni potreben, ampak naredi samo zmedo med živalmi v naravi. "Če ljudje ne bi tako grobo posegali v njihov življenjski prostor, tudi ne bi imeli težav. Zakaj pa pred nekaj desetletji ni bilo težav z medvedi - ker v njihov življenjski prostor nismo rinili z ovcami in živinorejo," meni.

Ob svetovnem dnevu varstva živali smo na MMC-ju poročali tudi:


- Raziskava: Populacija medvedov se je v osmih letih povečala za tretjino


- Kdo po jamah nastavlja pasti redkim hroščem? Kaže, da tujci.


Želijo si varuha pravic živali kot organ države

Ob tem ljudem polaga na srce, naj dobro razmislijo tudi, preden si omislijo hišnega ljubljenčka, "kajti za vsako žival smo potem odgovorni, in to vse do njene naravne smrti". Prejšnji mesec je Slovenijo pretresla smrt 71-letne ženske, ki so jo napadli pitbuli. "Da so nekatere živali napadalne, smo krivi mi. Mar jih ne dresira človek? Nekaj časa ostra in agresivna vzgoja lahko funkcionira, potem pa lahko tudi živali prekipi," opozarja Valpatič.

S prstom kažejo na živinorejo
Poslanstvo društva je predvsem ozaveščanje, saj Valpatič pravi, da nimajo pristojnosti, da bi se pogovorili z nevestnimi lastniki - to pristojnost imata trenutno le policija in veterinarska inšpekcija. Zavzemajo pa se, da bi na nacionalni ravni po vzoru varuha človekovih pravic ustanovili tudi varuha pravic živali. "Ampak ne takega, ki bi skrbel zgolj za pravilen način klanja, ampak takega, ki bi se res zavzemal za njihov boljši položaj," pravi sogovornik.

Po njegovem mnenju bi morali sicer največ storiti na področju množične živinoreje. "Danes človeštvo 80 odstotkov obdelovalnih površin porabi za krmo za živali. Zaradi tega, da lahko posadijo sojo in koruzo, krčijo tudi tudi tropski gozd, ki so pljuča Zemlje. To je nesprejemljivo z ekološkega vidika in ima tudi velik vpliv na podnebne spremembe, ki smo jim priča," opozarja.

"Rešitev je v tem, da spremenimo svoj način prehranjevanja. Ni treba z danes na jutri, ampak imejmo pred očmi prihodnje generacije, če jim želimo srečno življenje," meni.

Po njegovih besedah si upa spregovoriti tudi vse več zdravnikov, ki pravijo, da številne najnovejše civilizacijske bolezni izvirajo ravno iz napačne prehrane, ki vsebuje preveč sestavin živalskega izvora - meso, mleko, jajca. "V času naših babic in dedkov se je meso jedlo za večje praznike in kdaj ob nedeljah, pa je vse funkcioniralo. Ljudje so bili ravno tako močni, pa je bilo treba zemljo ročno obdelovati, delalo se je s konji in podobno," je oponesel.

Definicija veganstva - čim manj škoduj
"Ljudi želimo ozaveščati in jim pokazati, kako lahko živijo tudi brez izkoriščanja živali. Želimo jim tudi pokazati, da se da jesti brez mesa, mleka, jajc, medu,"
je povedala Katjuša Tomažič iz veganskega društva, soorganizatorja shoda, ki je na Prešernovem trgu za mimoidoče pripravilo tudi degustacijo slaščic brez živalskih sestavin.

Sama je veganka že več kot pet let: "Za to sem se odločila, ker sem želela čim bolj zmanjšati škodovanje živalim. Deloma pa tudi zato, ker sem hotela ugotoviti, ali bi se mi ob tej prehrani izboljšalo tudi zdravje - in se je."

Ali morda vendarle opaža, da je veganstvo v zadnjih letih postalo kot nekakšna modna muha, predvsem v prehrani? "Morda za nekatere. Povpraševanje po veganskih izdelkih se res povečuje, spletni iskalniki zaznavajo vse več iskalnih gesel, povezanih z veganstvom in veganskimi izdelki. Ampak za veganstvo se odločaš na podlagi etike - ne moreš en dan reči, da neke živali ne bi ubil za prehrano, naslednji dan bi pa jo," razmišlja sogovornica. "Definicija veganstva je - čim manj škoduj, tako čutečim bitjem kot okolju in sebi," pojasnjuje.

Tomažičeva sicer poudarja, da gre za etično držo na vseh področjih - tako pri oblačilih, obutvi, kozmetičnih izdelkih ... -, vendar pa največji poudarek dajejo na prehrano, "ker je 99 odstotkov živali ubitih za človekovo prehrano, pri preostalem odstotku pa gre za uporabo za oblačila, testiranja za kozmetične izdelke in zdravila".

Ogrožene so številne živalske vrste
Vsako leto 4. oktobra zaznamujemo svetovni dan živali. Dan želi opozoriti ljudi na skrb vzbujajoč položaj ogroženih živalskih vrst in jih tako opomniti na pomembno vlogo živali v vsakdanjem življenju ter pri ohranjanju pestrosti življenjskih okolij.

Posledice upada biotske raznovrstnosti so čedalje bolj opazne podnebne spremembe, vremenske ujme, siromašenje prehranskih virov in nestabilnost našega življenjskega okolja.

Tudi v Sloveniji mnogo živalskih vrst ogroženih. Raznovrstnost živega sveta najbolj ogrožajo posegi v naravna območja, opuščanje košnje suhih travišč, paše, opuščanje visokodebelnih sadovnjakov, intenzivna kmetijska dejavnost z gnojenjem in kemičnimi škropivi, vnos tujerodnih vrst in podobno, opozarjajo na statističnem uradu.


Iz živalskih poimenovanj so nastali tudi številni slovenski priimki (t. i. živalski priimki). Okoli 40.000 prebivalcev Slovenije ima priimek, ki je nastal iz poimenovanja za žival. Najpogostejša sta Kos (3.900) in Golob (3.850), Medvedov je nekaj čez 2.200, Mačkov in Jelenov pa po 1.500. Med pogostimi so še Jereb, Čuk, Jazbec, Volk in Strnad.

Vir: Statistični urad RS


Mučenje živali 341. člen (1) Kdor surovo ravna z živaljo ali ji po nepotrebnem povzroča trpljenje, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. (2) Kdor se ukvarja z organizacijo borb živali ali stav v zvezi z borbo živali ali se ukvarja z vzrejo in vzgojo živali z namenom uporabe za borbo živali, se kaznuje z zaporom do dveh let in denarno kaznijo. (3) Kdor z dejanjem iz prvega odstavka tega člena muči več živali ali mučeno žival trajno pohabi ali na krut način povzroči njen pogin, se kaznuje z zaporom do treh let. (4) Če je zaradi dejanja iz drugega odstavka tega člena žival trajno hudo pohabljena ali pogine, se storilec kaznuje z zaporom do treh let in denarno kaznijo.

Vir: Kazenski zakonik RS


, foto: BoBo
Fotogalerija:
Na Prešernovem trgu v Ljubljani so udeleženci shoda s prižiganjem sveč ob fotografijah živali želeli opozoriti, da so tudi živali čuteča bitja, in spomniti na njihovo pomembno vlogo v našem življenju ter pri ohranjanju pestrosti življenjskih okolij. Foto: BoBo
Vsako leto 4. oktobra zaznamujemo svetovni dan živali. Dan želi opozoriti ljudi na skrb vzbujajoč položaj ogroženih živalskih vrst in jih tako opomniti na pomembno vlogo živali v vsakdanjem življenju ter pri ohranjanju pestrosti življenjskih okolij. Foto: BoBo

Novice


Volilni molk pred nedeljskimi predsedniškimi volitvami

240-urna "priprava na šolo" postala brezplačna

Bodo stavkali tudi poklicni gasilci?

Predlogi za uveljavitev arbitraže na poti v državni zbor