Kolar Celarčeva glede zbiranja referendumskih podpisov: Nekateri želijo zavajati ljudi

Novelo zakona je DZ sprejel 19. septembra
T. K. B.|03.10.2017 ob 08:44
Ljubljana - MMC RTV SLO, Radio Slovenija, STA
Če bo zbranih dovolj podpisov, se bodo volilni upravičenci znova podali na volišča. Foto: BoBo

Začel je teči 35-dnevni rok za zbiranje podpisov volivcev v podporo zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma proti uveljavitvi novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki jo je 19. septembra sprejel državni zbor.

Za razpis referenduma morajo pobudniki zbrati 40 tisoč podpisov v petih tednih, to je do 6. novembra. Pobudo za začetek postopkov za referendum, podprto z več kot 5000 podpisi, je pred tednom dni v DZ vložil predsednik Društva za zdravje naroda Jožef Ivan Ocvirk. Ocvirk je ob vložitvi podpisov dejal, da je novela zakona pomanjkljiva in škodljiva za bolnike, saj se bodo tako še podaljšale čakalne dobe, obenem pa zatrdil, da pri pobudi ne gre za ščitenje interesov koncesionarjev.

Sicer pa je Ocvirk priznal, da jih je tako hitra določitev roka za zbiranje 40 tisoč podpisov malce presenetila. Zdaj bodo organizirali zastopnike, ki bodo podpise zbirali pred upravnimi enotami. Drugi podpisniki pa morajo "poslati svoje potrdilo o podpisu na naš naslov, ki ga sporočimo naknadno", je dejal za Radio Slovenija.

"Ta referendum ni za zdravniške plače"
Glede na različne odzive domneva, da ljudje niso dovolj seznanjeni z zakonom: "Ena mi je rekla: 'Tudi če jaz svojega podpisa pod to ne bom dala, imajo zdravniki že tako in tako previsoke plače.' Ne, ta referendum ni za zdravniške plače, to je jasno in nedvoumno. Ampak gre za to, da bomo državljani imeli dostop do zdravstva oz. zdravstvenih storitev takrat, ko jih potrebujemo." Več pa je takih, pravi, ki referendum podpirajo, "kajti naše zdravstvo nikoli ni bilo tako na psu, kot je zdaj".

Ministrica: Nekateri želijo zavajati ljudi, da bodo ostali brez osebnega zdravnika
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je na prvi dan zbiranja podpisov pod zahtevo za referendum o noveli zakona o zdravstveni dejavnosti znova poudarila, da novela ne ukinja koncesij, ampak jih ureja na zakonit in pregleden način. Zagotovila je, da se za bolnike nič ne spreminja oz. nasprotno, da bo zanje kvečjemu bolje. Po njenih besedah želijo "nekateri v javnosti pojasnjevati, oz. da ne rečem, zavajati ljudi, da bodo ostali brez osebnega zdravnika".

"Z definicijo javne zdravstvene službe bomo prvič v zgodovini Slovenije z načinom transparentnega podeljevanja koncesij omogočili kakovostnejšo in boljšo dostopnost do storitev tudi prebivalcem na bolj odročnih, ruralnih območjih, ker se bodo ugotavljale potrebe ljudi, ne pa želje in poznanstva za podeljevanje koncesij," je pojasnila Kolar Celarčeva in dodala, da ima vsaka država, v kateri se plačujejo storitve iz javnega denarja, dolžnost, pravico in odgovornost do prebivalcev, da to področje ureja. "Ne moremo dopustiti, da bi posamezne skupine iz javnega denarja kovale dobičke na račun zmanjšanega obsega zdravstvenih storitev," je dodala.

Muževič: 40 odstotkov ljudi bo v 15 letih menjalo zdravnika
Igor Muževič i
z sindikata Praktik.um pa je ministrici takoj odgovoril, da ne drži, da se za bolnike nič ne spreminja, saj bo po določilih zakona "najpozneje v 15 letih 40 odstotkov vseh prebivalcev Slovenije prisiljeno zamenjati svojega osebnega zdravnika, tudi če bodo zaradi tega morali iti v drug kraj ali k zdravniku, h kateremu ne želijo". Muževič opozarja, da bi zakon moral omogočiti podaljšanje koncesije, če so bolniki zadovoljni s koncesionarjem, "v kar ministrica nikakor ni želela privoliti".

"Ministrica je bila tudi večkrat obveščena, da zamenjava zdravnika v osnovnem zdravstvu, ki dobro pozna svoje bolnike, povečuje umrljivost ljudi. Kljub temu ni želela oblikovati zakona tako, da bi zaščitil bolnike, še posebej najranljivejše starejše bolnike s številnimi kroničnimi obolenji," je še dodal Muževič.

Novela zakona določa spremembe glede koncesij
Novela zakona o zdravstveni dejavnosti, ki jo je DZ potrdil 19. septembra, je posegla v koncesije v zdravstvu, ki jih bodo po novem lahko podelili le na podlagi javnega razpisa, za obdobje 15 let z možnostjo podaljšanja še za 15 let. Koncesija bo razpisana le za dopolnitev javne zdravstvene mreže, ne bo pa predmet dedovanja, prodaje, prenosa ali druge oblike pravnega prometa. Novela predvideva koncesijski akt in koncesijsko pogodbo.


Slovenija