Slovenija

Nekateri bi sestavljali novo koalicijo, drugi šli na predčasne volitve

Šarec za razpad krivi koalicijske partnerje in Levico
T. H.|28.01.2020 ob 07:28
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Marjan Šarec je dan po odstopu nekaj dodatnih pojasnil podal na svojem profilu na Facebooku. Zavrnil je navedbe, da je odstopil zaradi poprejšnjega odstopa finančnega ministra. "Vsakomur je jasno, da so vzroki drugje," odstop pa je bil "edina mogoča rešitev". Namreč težav in vprašanj, s katerimi so ga "zasipali" državljani, se ni moglo več reševati brez podpore v parlamentu. "Odtegnila nam jo je Levica, ki je nekajkrat celo glasovala zelo usklajeno s SDS-om." Njegova stranka ima 13 poslancev, je spomnil, nekateri s petimi pa so se vedli, "kot da jih imajo 30". Ob "svojeglavem poslancu DeSUS-a in s še drugimi težavami" po Šarčevem mnenju ne bi imelo smisla niti poskusiti rekonstruirati ministrske ekipe.

"Edina poštena izbira je, da gremo na predčasne volitve in da ljudje povedo, kdo ima podporo in kdo ne," je še pozval premier v odstopu.

Še dodatna pojasnila je podal ob robu dogodka na Brdu pri Kranju. Tam je zanikal, da bi mu razpadala ekipa LMŠ-ja. "Smo trdna ekipa," je dejal in dodal, da "ministri pridejo in gredo". Je pa priznal, da bi za uspešno delo moral opraviti širšo rekonstrukcijo vlade, kar "bi bilo pretežko, preveč tvegano". Zatrdil je še, da ima glede odločitve za odstop z mesta premierja mirno vest.

Komentiral je možnost alternativne koalicije. Če bo komu uspelo sestaviti novo vlado, bo to desna vlada, je prepričan. Ob vprašanju, ali bi se lahko LMŠ povezal s SDS-om, je takšno možnost zavrnil in med razlogi navedel, da "njihovi mediji ves čas žalijo, blatijo, tudi na osebni ravni", moti ga tudi sovražni govor.

Poslanci se bodo z odstopom predsednika vlade Marjana Šarca seznanili na nadaljevanju januarskega plenarnega zasedanja v sredo, v okviru mandatno-volilnih zadev. S tem bo celotni vladi prenehal mandat in bo opravljala zgolj tekoče posle.

Je pa sodelovanje ponudil stranki SMC, saj je prepričan, da "sredina lahko prosperira le z združevanjem". Dodal je še, da ima SMC kar nekaj dobrih kadrov.

To, da je predsednik SMC-ja Zdravko Počivalšek nenaklonjen predčasnim volitvam in da tudi možnosti, da bi sam prevzel vodenje vlade, ni zanikal, pa je Šarec še enkrat pospremil z besedami, da bo vsaka nova vlada, sestavljena v tem mandatu, desna, ne glede na to, kdo bo mandatar. Če Počivalšku uspe postati mandatar, pa mu je zaželel srečno.

Če je k sodelovanju povabil SMC, pa tega ni storil s SAB-om. "Težko komentiram, zakaj ga nisem povabil. Je pa res, da je bilo to z Mlinarjevo kaplja čez rob in je kazalo na prihodnje odnose, tako je težko delati," je navedel. Večkrat je v teh dneh namreč ponovil, da ga je predsednica SAB-a Alenka Bratušek pred glasovanjem o Angeliki Mlinar pozvala, naj odstopi, če ne bo sposoben zagotoviti potrebne večine v DZ-ju za imenovanje Mlinarjeve na ministrsko mesto.

Glede jeze koalicijskih partnerjev, da jih ni obvestil o nameri odstopa, pa je dodal, da mu tudi Bratuškova do zadnjega ni želela povedati, kdo bo kandidatka SAB-a za kohezijsko ministrico in je za ime Mlinarjeve izvedel iz medijev.

"Tako je bilo to v naši koaliciji," je dodal in ponovil, da je koalicijske partnerje dolgo opozarjal, "naj ne majejo čolna" s svojimi nenehnimi izjavami, naj se javno ne prepirajo glede nekaterih stvari, naj razumejo, kaj je finančna vzdržnost ...

Do ideje, da bi v času do predčasnih volitev sprejeli še nekaj zakonov, pa je zadržan, saj da nas zaradi nekaterih, ki so bili sprejeti vmes in na hitro, "še danes boli glava". Pri tem je omenil zakonodajo o socialni pomoči, ki da je bila sprejeta tik pred volitvami, in o osebni asistenci.

Zorčič (SMC): Pogovori že potekajo

Po besedah vodje poslancev SMC-ja Igorja Zorčiča že potekajo nekateri pogovori o poskusu oblikovanja nove koalicije, a ne na ravni delegacij strank, ampak bolj mimogrede.
Če se bo našla kritična masa strank, ki lahko skozi DZ spravi zakonodajo, ki je nujno potrebna, bodo po Zorčičevih navedbah verjetno vsi presodili, da je to bolje kot predčasne volitve. Zatrdil je, da je vseh deset poslancev SMC-ja v tem stališču enotnih.

Med projekti, ki bi jih lahko nova koalicija sprejela, je izpostavil preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, dolgotrajno oskrbo in demografski sklad. Če soglasja ne bo, pa gredo na volitve, je povedal.

Vprašanje, ali se bo zavzemal za to, da bi bil mandatar morebitne nove koalicije njihov predsednik Zdravko Počivalšek, pa po Zorčičevem mnenju namiguje na to, da jim je pomembno, na katerem položaju je kateri politik. "Nam je pomembneje to, kaj se bomo na koncu dogovorili. Če se bomo o tem, da lahko neke zakone izpeljemo skozi parlamentarni postopek, bomo v tako koalicijo šli, če se ne bomo ničesar dogovorili, pa je popolnoma vseeno, kje kdo sedi," je poudaril.

Glede sodelovanja s prvakom SDS-a Janezom Janšo pa je dejal, da nesodelovanja z njim ni imel SMC nikoli zapisanega v programu, so bili pa v soočenjih pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami predsedniki strank o tem vprašani. Ali bo zdaj prišlo do takšnega sodelovanja, je po njegovih besedah prezgodaj govoriti. "Če pa se bo našla kritična masa strank, ki bo sprejela zadeve, ki so dobre za državljane, kar bi bilo bolje kot volitve, potem bo pač do tega prišlo," je dodal Zorčič.

Na vprašanje, ali torej v SMC-ju z novim predsednikom do sodelovanja z Janšo nimajo takšnih zadržkov, kot so jih imeli pod vodstvom Mira Cerarja, pa je odgovoril, da morajo na takšna vprašanja odgovoriti predvsem predsedniki strank. Po njegovih besedah pa se bomo v Sloveniji morali enkrat vprašati, "kaj je program strank na volitvah: ali je to nesodelovanje na določenih področjih, ali so neke pozicije ali pa to, da skušamo nekaj dobrega storiti za državljane".

Poslanka SMC-ja Monika Gregorčič je na svojem profilu na Twitterju zapisala, da so "predčasne volitve mokre sanje premierja v odstopu". Zanj zelo boleče pa je, da ima ključ do njih prav Janez Janša, ugotavlja. Zorčič njen zapis in osebno stališče razume tako, da si nekateri verjetno bolj želijo volitev zaradi kalkulacij, nekateri manj.

Na vprašanje, ali bi koalicija pod Šarčevim vodstvom lahko še obstajala, če bi imel premier do koalicijskih partnerjev drugačen odnos, pa je Zorčič odgovoril, da SMC ni imel odprte nobene fronte. Spomnil je, da so se Šarcu fronte odpirale znotraj njegovega kroga, okoliščine pa so se po Zorčičevem mnenju "nabrale" proti tej vladi.

Organi SMC-ja bodo razmere in nadaljnje korake po odstopu premierja ocenili v prihodnjih dneh.

Hršak (DeSUS) za sestavo nove koalicije

Poslanec DeSUS-a Ivan Hršak meni, da je velika možnost oblikovanja nove koalicije. "Zagotovo je za državljane bolje, da se tvori neka koalicija, oddela mandat in da se v tem času sprejmejo zakoni," je pojasnil ob robu seje v DZ-ja.

Spomnil je tudi, da je bilo v zadnjem letu že več volitev in da volitve stanejo. "Denarja stranke nimajo in mislim, da bodo naredile vse, da bi neka trdna koalicija, ki ne bo imela minimalnega števila glasov, lahko delala ta mandat," je dejal.

Verjame, da pogovori o novi vladi že potekajo, a pravi, da vanje ni vključen. "To novo koalicijo si bodo verjetno želele tiste stranke, ki se zdaj ne vidijo, da bi se vrnile v parlament," je povedal. Ob tem je dodal, da v DeSUS-u te bojazni nimajo. "DeSUS je vedno ključen, brez DeSUS-a ni nič. Dejansko se je pokazalo, da koalicije brez DeSUS-a ni," je navedel. Kot je dejal, so vedno tudi konstruktiven koalicijski partner.

Za zdaj je po njegovih besedah še prezgodaj napovedati, kdo bi lahko bil novi mandatar.
Na vprašanje, kako bo javnosti zagotovil, da pri namerah za sestavo nove vlade ne gre le za njegov položaj in poslansko plačo, pa je odgovoril, da je "ljudem včasih kaj težko pojasniti, ampak morda bodo razumeli argumente".

Na glasovanju o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v sredo pa bodo poslanci DeSUS-a glasovali proti, je napovedal.

Horvat (NSi): Volilno telo bo najbrž kmalu ugotovilo, da novi obrazi niso prava rešitev za državo

Vodja poslanske skupine NSi-ja Jožef Horvat je dan po odzivu predsednika NSi-ja Mateja Tonina, da so najboljša možnost predčasne volitve, priznal, da ne vedo, kakšni bodo izidi na volitvah. Hkrati pa meni, da bo najbrž tudi volilno telo kmalu ugotovilo, da novi obrazi niso prava rešitev za državo.

Izvršilni odbor NSi-ja je namreč v ponedeljek zvečer po Šarčevem odstopu ustanovil volilni štab in takoj začel postopek evidentiranja kandidatov za parlamentarne volitve. Sklep o tem so sprejeli soglasno.

Tonin je že čez dan v prvem odzivu na odstop predsednika vlade dejal, da v teh okoliščinah ni smiselno oblikovati nove koalicije, čeprav možnosti pogovorov o novi koaliciji, če bi bili k njim povabljeni, v NSi-ju ne zavračajo. Že Tonin je dejal, da je treba pustiti vrata odprta. Temu pa je zdaj v izjavi ob robu seje DZ-ja pritrdil tudi Horvat. "NSi ima odprta vrata za vse prave, korektne politične partnerje, vrat nikoli ne zapiramo," je dejal in pojasnil, da sklepa o preprečevanju kakršnih koli pogovorov izvršilni odbor ni sprejel.

Po besedah poslanca so ponedeljkove odločitve izvršilnega odbora stranke vezane na trenutne okoliščine, ki pa se lahko spreminjajo. "Mi jih bomo spremljali in se potem optimalno odzvali," je napovedal.

Vatovec (Levica): Vsaka koalicija v tem mandatu bi bila slabša od aktualne

Po mnenju vodje poslancev Levice Mateja T. Vatovca bi bile najboljša možnost predčasne volitve, saj bi bila kakršna koli koalicija, ki bi se ji uspelo oblikovati v tem mandatu, slabša od aktualne. Na volitvah pa bi se lahko okrepile predvsem stranke, ki zagovarjajo jasne ukrepe v korist državljanov, je dejal.

Prav tako bi se po besedah Vatovca na predčasnih volitvah lahko izoblikovala nova kombinatorika, ki bi oslabila stare navade starih politik. "To so tudi politike, ki smo jim očitno priča tudi danes, ko so po včerajšnjem odstopu nekatere stranke koalicije začele hitro kalkulirati glede svojih osebnih ali drugih strankarskih interesov," je bil kritičen v izjavi ob robu seje DZ-ja.

Kot je dejal, to ni nobeno presenečenje, saj da so se takšnih nenačelnosti nagledali v zadnjem letu. "Kakršno koli dogovarjanje nekaterih strank koalicije za morebitno novo koalicijo je samo nadaljevanje te nenačelnosti," je prepričan Vatovec.

Prvi preizkusni kamen nenačelnosti bo po njegovih besedah verjetno že v sredo, ko bodo poslanci odločali o "zelo načelni zadevi": "Ali bomo z delno ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja poskrbeli, da bo šel denar v javno zdravstveno blagajno, ali bomo še naprej financirali interes zasebnih zavarovalnic." Meni namreč, da se bo pri glasovanju verjetno zelo jasno pokazalo, kam gravitirajo določene stranke koalicije.

Han (SD): Do predčasnih volitev lahko pride samo, če Janez Janša reče, da se ne gre

Tudi v SD-ju vidijo kot najboljšo možnost predčasne volitve. Zaradi Šarčevih izjav je vodja poslancev stranke Matjaž Han še 15. januarja mislil, da padca vlade ne bo.

Spomnil je, da je Delo takrat objavilo intervju s premierjem, v katerem pojasnjuje, da razlogov za padec vlade ni. Zato je, tako meni Han, razlog za odstop premierja odstop finančnega ministra Andreja Bertonclja. "Bertoncelj je odstopil, in ko odstopi minister za finance, ki je najožji sodelavec pri vsakem predsedniku vlade, seveda alarmi zazvonijo. Škoda, da delamo iz tega ne vem kakšne zgodbe, da se ni dalo delati, ker 15. januarja se je še dalo," je povedal.

Kritičen je tudi do načina, na katerega je premier odstopil. "Če ne moreš delati, je najmanj, da pokličeš v petek pet predsednikov strank in rečeš: Fantje moji in dekleta, jaz ne morem več. In odstopiš," je do premierjevega načina odstopa kritičen Han. Dodal je, da je zato še 15. januarja mislil, da so "najboljši prijatelji".

V pogovorih o morebitni novi vladi v stranki za zdaj ne sodelujejo, niti jih k pogovorom ni nihče povabil. "Do predčasnih volitev lahko pride samo, če Janez Janša reče, da se ne gre. Je pa dejstvo, da je Marjan Šarec omogočil Janezu Janši, da lahko vlada in da lahko tudi naslednje volitve zmaga kot relativni zmagovalec," ob tem dodaja Han.

Stranke, ki razmišljajo o sodelovanju v morebitni novi koaliciji, razume. "Razumem stranke, ki imajo v tem trenutku malo slabše rezultate volilnih anket. Vsi smo krvavi pod kožo in razumem, da se lahko nekateri pogovarjajo – tudi državotvorno –, da lahko naprej še dve leti ostajajo v vladi," je povedal.

Kociprova (SAB): Pred volitvami bi bilo smiselno spremeniti volilno zakonodajo


Vodja poslanske skupine SAB-a Maša Kociper je dejala, da z njimi trenutno ne potekajo pogovori o morebitnem povezovanju v novo koalicijo. So se pa poslanci stranke danes pogovarjali o tem, da bi bilo še pred volitvami smiselno poskusiti sprejeti spremembe volilne zakonodaje. Če je to realno, so pripravljeni z volitvami nekoliko počakati. Sprememb zakona o volitvah v državni zbor, ki bi volivcem omogočil večji vpliv na izbiro poslancev, ni mogoče sprejeti, če bi bile predčasne volitve aprila, je ugotovila.

Za zdaj je pod predlogom za spremembo zakona o volitvah v DZ podpisanih 59 poslancev, za sprejetje zakona pa je potrebnih najmanj 60 glasov. Trenutno te možnosti ne podpirajo v SDS-u in DeSUS-u. DeSUS ima novo vodstvo, na novo se bodo konstituirali organi in morda je pričakovati kakšno spremembo, ki bi lahko privedla do sprejetja tega zakona, je dejala Kociprova.

Zatrdila je, da je bil SAB ves čas konstruktiven partner, so se pa odločno zavzemali za uresničitev obljub volivcem, kar je morda "privedlo do kakšnega manjšega konflikta". A na strani "trenerja" je, da poskuša čim bolj uskladiti ekipo, je dejala in ocenila, da bi vladi, ki odhaja, morda koristilo več komunikacije in dogovarjanja.

Po Šarčevem odstopu: prvaki strank o scenarijih razpleta najnovejše politične krize

Burno ponedeljkovo dogajanje

Pred zasedanjem organov strank, ki bodo v prihodnjih dneh razpravljali, kako naprej, vlada še zatišje, a ugibanj o neuradnih pogovorih verjetno tudi danes ne bo malo. Šarec, ki je sicer še sredi januarja dejal, da razlogov za padec vlade ni, je v ponedeljek presenetil z odstopom. Kot je pojasnil, "s to koalicijo ne more izpolniti pričakovanj ljudi".

Tik pred njegovo novinarsko konferenco je odstopil tudi finančni minister Andrej Bertoncelj, minister za zdravje Aleš Šabeder pa je razkril, da je imel premier že dobrih 14 dni na mizi tudi njegovo bianko odstopno izjavo.

Oba ministra sta iz kvote Šarčevega LMŠ-ja, zato je tudi od partneric odhajajoče vlade slišati, da je Šarcu razpadla ministrska ekipa iz lastne stranke. Poleg tega je bilo pričakovati še odstop obrambnega ministra Karla Erjavca, imenovanje treh ministrov pa bi bilo za manjšinsko vlado velik zalogaj.

Vse manj navdušenja nad predčasnimi volitvami



Slovenija