Nova predsednica ZSSS-ja Lidija Jerkič: Čas je, da delavci zahtevajo več

Kongres ZSSS-ja

Delegati Zveze svobodnih sindikatov Slovenije so na kongresu za svojo novo predsednico potrdili Lidijo Jerkič. Dolgoletni predsednik Dušan Semolič se poslavlja, v prepričanju, da se bo ZSSS še dolgo boril za delavce.

04. oktober 2017 ob 12:29
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA
Lidija Jerkič, nova predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Foto: BoBo

86 delegatov je glasovalo za, pet pa proti Lidiji Jerkič, ki je bila tudi edina kandidatka na kongresu v Ljubljani. Jerkičeva se na novo delovno mesto seli iz Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI), kjer je 11 let opravljala funkcijo predsednice, predtem pa sekretarke. V nagovoru je napovedala večjo usmerjenost k članom zveze in boljšo učinkovitost.

Jerkičeva: Nazaj k članom
Kot je dejala Jerkičeva, mora zveza delovati učinkovito. Ocenila je, da je mogoče kadrovski potencial uporabiti bolje, zato se je treba "združiti tako, da ne bosta dva delala iste stvari". Prepričana je, da morajo posamezni sindikati in zveza kot celota "nazaj k članom". Zaradi njih namreč zveza obstaja, zato jim je treba posvetiti več pozornosti, je prepričana.

Napovedala je, da si bo prizadevala za spremembo prioritet. Med drugim si želi boj za ohranjanje delovnih mest nadomestiti z bojem za boljša delovna mesta. Strinjala pa se je, da jo skupaj s sodelavci čaka težko delo: "Če bomo želeli večjo enotnost in udarnost, nas čaka veliko naporov."

V izjavi za medije ob robu kongresa je dodala, da so med njenimi prvimi nalogami prvi stik z Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS), kolektivna pogajanja in prizadevanja za višje plače. Intenzivno se namerava lotiti tudi področja izobraževanja, pri čemer je posebej poudarila digitalno pismenost in pristojnosti svetov delavcev. Posebno pozornost namerava med drugim posvetiti tudi združevanju.

Kot je poudarila, je eden večjih izzivov pomanjkanje ustrezne delovne sile, kar si je bilo še pred letom dni težko predstavljati. Zato je po njenih besedah zdaj pravi čas, da delavci zahtevajo več: "Delodajalci si namreč že rahlo pulijo lase, saj ne vedo več, kaj storiti, da bi privabili delavce."

Glede upadanja članstva v sindikatih pa je za medije dejala, da gre to pripisati tudi finančni preračunljivosti. "Marsikdo preračuna, da če je član sindikata, ga to stane toliko in toliko, če pa ni, ima enake pravice kot član," je dejala. Opozorila je, da je to posledica egoistične naravnanosti, ki jo družba spodbuja zadnja desetletja.

Jerkičeva je predstavila tudi predlog svoje ožje ekipe, ki jo sestavljajo izvršni sekretarji Andreja Poje za ekonomsko področje, Andrej Zorko za pravno področje, Lučka Böhm za socialno področje, Sanja Leban Trojar za izobraževanje, informiranje in svete delavcev ter Nina Štrajhar za finančna vprašanja.

Konfederacijo ZSSS-ja sestavlja 22 sindikatov. O konkretnem skupnem številu njihovih članov v ZSSS-ju ne govorijo, je pa iz intervjuja z Jerkičevo, objavljenega na spletnih straneh zveze, mogoče sklepati, da tudi v njej članstvo upada.

Semolič: ZSSS se bo še naprej boril
Dušan Semolič
, ki je ZSSS vodil kar 26 let, se za nov mandat ni potegoval. Pred odhodom je podal daljši govor. Eden glavnih ciljev ZSSS-ja je zagotoviti, da bo vsak delavec lahko živel dostojno življenje, je izjavil. "Nujno je, da za delo dobi dostojno plačilo, da dela v okolju, kjer se varuje njegovo zdravje, da ko nastopi bolezen, dobi ustrezno varstvo, da lahko gredo njegovi otroci v šolo, ki je dostopna vsem. In da je, ko gre v pokoj, starost človeku vredna - spoštljiva do življenja, ki si ga dal v mlajših letih."

Razočaran, da neoliberalistične ideje še živijo
Povedal je, da sta bili v njihovem dolgoletnem delu dve obdobji še posebej težki. Prvo takšno obdobje so bila leta po osamosvojitvi, ko so najhujše posledice tranzicije po Semoličevih besedah občutili prav delavci. Drugo obdobje pa je bilo obdobje krize od leta 2008 naprej. "Vsa teža neoliberalne politike, ki si je v bistvu prilastila demokratične institucije, ki so potem pritiskale in s tem reševale pohlep kapitala, se je zgrnila na delavstvo," je dejal Semolič, ki je razočaran, da obdobje neoliberalističnih idej kljub vsemu še živi.

Kritičen je bil tudi do razprave, kdo je najzaslužnejši za gospodarsko rast, v kateri po njegovih besedah vsi pozabljajo na delavce. "Odgovor številnih delodajalcev je, da zdaj ni pravi čas za dvig delavskih plač. Kdaj je pravi čas za dvig, če ne v času gospodarske rasti," se je vprašal. Navedel je tudi nenehne pritiske delodajalskih organizacij, češ da so delavci preveč varovani, in zatrdil, da ne bodo dopustili znižanja pravic redno zaposlenih delavcev na raven prekarnih. Te je pozval, naj se jim pridružijo v sindikalnem boju: "Sindikati imamo tukaj veliko odgovornost. Da nismo samo opazovalci tega procesa, temveč da pomagamo zaščititi nekatere vrednote."

Poudarek na socialnem dialogu
Pomen socialnega dialoga, ki lahko edini pripelje do skupne stvari - zavzemanja za delavce, pa je poudaril predsednik državnega zbora Milan Brglez. Zanje si bo prizadeval tudi sam v funkciji politika in predstavnika zakonodajne veje oblasti. V prihodnje se bo treba po Brglezovih besedah nedvomno spopasti tudi s težavami, med katerimi je med drugim navedel prekarno delo. Prepričan pa je, da je mogoče razvoj države in družbe s skupnimi močmi usmeriti v pravo smer.

Tudi ministrica za delo, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak se je zavzela za več povezovanja. Poudarila je, da si mora Slovenija kot majhna družba še toliko bolj prizadevati za doseganje soglasij glede ključnih izzivov in tudi ona na prvo mesto postavila socialni dialog.

Generalni sekretar Evropske konfederacije sindikatov Luca Visentini pa je opozoril na družbene napetosti, kot je naraščanje populizma, ki po njegovem mnenju niso dopustne in imajo lahko nevarne posledice tudi za socialno državo. "Jasno pa je, da to prihaja iz krize, iz težav brezposelnosti," je dejal.


Delodajalci si namreč že rahlo pulijo lase, saj ne vedo več, kaj storiti, da bi privabili delavce.

Jerkičeva o enem izmed razlogov, zakaj lahko delavci zdaj zahtevajo več


Odgovor številnih delodajalcev je, da zdaj ni pravi čas za dvig delavskih plač. Kdaj je pravi čas za dvig, če ne v času gospodarske rasti.

Dušan Semolič


A. S., Al. Ma.
Fotogalerija:
Dušan Semolič in Lidija Jerkič Foto: BoBo
Lidija Jerkič in Branimir Štrukelj Foto: BoBo
Semolič se je v nagovoru dotaknil tudi problematike pritiskov na sindikalne zaupnike, ki so po njegovih besedah nedopustni, a žal vse pogostejši. Foto: BoBo
Kongres Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Foto: BoBo
Dušan Semolič in Anja Kopač Mrak Foto: BoBo
Kongres Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Foto: BoBo
Dušan Semolič Foto: BoBo
Milan Brglez Foto: BoBo
Kongres Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Foto: BoBo
Kongres Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ZSSS Foto: BoBo
Kongres Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ZSSS Foto: BoBo

Slovenija


Prešteti skoraj vsi glasovi - Pahor in Šarec v drugi krog

Volitve predsednika države: volilna udeležba 43,55-odstotna

39 prijav domnevnih kršitev volilnega molka

240-urna "priprava na šolo" postala brezplačna