Znanost in tehnologija

Cerar: Ni pravne podlage za izplačila NLB-ja zaradi sodb na Hrvaškem

Brodnjak: Če bi volkovi napadli mojo drobnico, bi jo zaščitil z zanesljivo ograjo
G. C., G. K.|08.03.2018 ob 14:14
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA
Premier Miro Cerar je dejal, da je treba čim prej preučiti, ali je ustavni zakon za zaščito NLB-ja potreben. Foto: BoBo

Čim prej je treba preučiti, ali je zakon, ki ga predlagata SDS in NSi, za zaščito NLB-ja pred hrvaškimi tožbami, potreben, je dejal Miro Cerar in dodal, da že zdaj ni podlage za kakršna koli izplačila.

Vlada vseskozi zagovarja stališče, da za kakršna koli izplačila NLB-ja na podlagi sodb hrvaških sodišč glede prenesenih deviznih vlog ni pravne podlage ne v slovenskem ne v mednarodnem pravu, je ob robu seje odbora DZ-ja za zunanjo politiko novinarjem pojasnil premier Miro Cerar.

O predlogu ustavnega zakona, s katerim bi med drugim dopolnili ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS tako, da bi NLB-ju prepovedali izplačilo kakršnih koli zahtevkov na podlagi sodb hrvaških sodišč v povezavi s prenesenimi deviznimi vlogami varčevalcev pri LB-ju, je Cerar dejal, da bi bilo treba čim prej proučiti, ali je takšen zakon potreben.

"Če bi se v DZ-ju, ki je pristojen za ustavne spremembe, ugotovilo, da je morebiti treba nujno sprejeti takšen zakon - to je vprašanje, na katerega mora odgovoriti predvsem stroka - bi bilo to smiselno. Je pa treba zadevo čim hitreje proučiti," je dejal predsednik vlade.

Za izplačila na podlagi hrvaških sodb ni podlage
Ponovil je, da so pred nekaj tedni sprejeli sklep, "ki je samo potrdil odločitev, ki jo vlada vseskozi zagovarja - da za izplačila kakršnih koli zneskov na podlagi takšnih hrvaških sodb ni v Sloveniji nobenega pravnega temelja".

"To niso sodbe, ki bi imele pravno opravičilo ne v našem ne v mednarodnem pravu. Zato do takšnih izplačil ne sme prihajati," je dejal Cerar in dodal, da je stališče vlade utemeljeno tudi v stališču posebne koordinacijske skupine za nasledstvo. "Stališča nismo nikoli spreminjali in banka ga mora v vsakem primeru upoštevati."

Predlog ustavnega zakona
V SDS-u in NSi-ju z ustavnim zakonom, s katerim bi dopolnili ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS, predlagajo, da bi NLB-ju prepovedali izplačilo kakršnih koli zahtevkov na podlagi sodb hrvaških sodišč v povezavi s prenesenimi deviznimi vlogami varčevalcev pri LB-ju. Če bi do njih vendarle prišlo, pa bi morala na podlagi odločitve vlade prek Finančne uprave RS (Furs) nemudoma slediti kompenzacija. Furs naj bi ta denar izterjal od hrvaških družb v večinski državni lasti, poleg tega pa naj bi vlada uvedla sankcije zoper tiste tuje banke, ki bi skušale operacionalizirati sodbe hrvaških sodišč.

Vodstvo NLB-ja: Banka ni zaščitena
Na seji komisije DZ-ja za nadzor javnih financ je vodstvo NLB-ja opozorilo, da banka ni zaščitena. "Kljub navedbam v pravnem in ustavnem redu Republike Slovenije banka de facto ni zaščitena za primere negativnih razsodb in morebitne rubeže njenega premoženja na Hrvaškem," je opozoril Brodnjak.

Z razpleti sodb in s tem, da te zaščite ni, so pogojene tudi kakršne koli rezervacije in vpliv na kapitalsko ustreznost banke, je poudaril. "Neodvisno od postopkov morebitne privatizacije banke pa bi jaz, če bi volkovi napadli mojo drobnico, to zaščitil z dovolj zanesljivo ograjo," je dejal predsednik uprave NLB-ja.

Po njegovih besedah je lanski poskus prodaje jasno pokazal, da je brez zaščite vpliv na prodajno ceno tako velik, da bi slovenski davkoplačevalci "sveženj" učinkov sodb plačali v celoti in vnaprej, tudi če bi sodni postopki pozneje pokazali drugače. Investitorji namreč niso pripravljeni čakati na dokončni razplet, zato ceno ustrezno znižajo.

Medtem ko naj bi po neuradnih informacijah na Hrvaškem v enem primeru tožbeni znesek od NLB-ja izterjali z izvršbo, drugega pa naj bi NLB plačal, je prvi nadzornik NLB-ja zagotovil, da v banki poznajo ustavo in da banka ni naredila ničesar nezakonitega.

Več javno ni želel povedati, predvsem zaradi občutljivosti zadeve in vpliva na odnose s Hrvaško. Poudaril je, da si "Nova Ljubljanska banka ne sme privoščiti, da bi bila plenjena ali rubljena", in da "moramo banko zaščititi pred takšnimi potezami".

Vodstvo banke o podrobnostih glede postopkov zaradi tožb glede prenesenih deviznih vlog na hrvaških sodiščih ni moglo javno govoriti, zato so se člani komisije odločili, da sejo zaprejo za javnost.

Vlada je vedela za izplačilo Hrvatom?
Komisija je po razpravi na zaprtem delu sejo prekinila. Izražene naj bi bile želje, da je na seji tudi premier Miro Cerar. Po neuradnih informacijah naj bi bili na seji seznanjeni s tem, da je vladni vrh vedel za (pozneje plačani) zahtevek hrvaškega sodišča, a ni ukrepal. Predsednik komisije Andrej Šircelj (SDS) je novinarjem po prekinitvi dejal le, da "je bilo povedanih veliko novih stvari in tudi veliko takšnih, ki postavljajo zadeve v drugačni luči", podrobnosti pa ni mogel razkriti.

Cerar: Vlada je bila seznanjena zgolj neformalno
Na vprašanje o tem, ali je bila vlada res vnaprej seznanjena, da ena od sodb hrvaških sodišč zahteva plačilo NLB-ja, ki naj bi bilo nato dejansko izvedeno, je Cerar odgovoril, da so bili o tem neformalno seznanjeni, a se na to niso odzvali.

"O tem, da je bila izdana ena od sodb, smo bili enkrat neformalno na hitro seznanjeni na sestanku na vrhu koalicije, vendar se na to nismo odzvali, ker to ni bil predmet posebne razprave. Vlada o tem ni bila nikoli formalno seznanjena in o tem ni posebej odločala," je povedal.


V SDS-u in NSi-ju predlagajo ustavni zakon, s katerim bi zaščitili NLB pred izplačili zaradi sodb hrvaških sodišč. Foto: BoBo
Na seji komisije DZ-ja za nadzor javnih financ je vodstvo NLB-ja opozorilo, da banka ni zaščitena. Foto: DZ/Borut Peršolja

Znanost in tehnologija






Več rezultatov iskanja