Polič: Odgovorni naj poskrbijo, da ne bo več nezavarovanih prehodov čez progo

Za veliko neumnosti v prometu so krive frustracije

"Ljudje so bolj ali manj nestrpni, ko naletijo na oviro, se na to odzovejo s poskušanjem odstranitve ovire, kar se včasih da napraviti, včasih pa to vodi v tragedijo," je pojasnil prometni psiholog Marko Polič.

01. september 2017 ob 16:20
Ljubljana - MMC RTV SLO
Bomo dočakali dan, ko nezavarovanih prehodov železniške proge ne bo več? Foto: MMC RTV SLO

"Vsako opozorilo in prav vsaka akcija je lahko koristna, ker opozori ljudi, kaj naj, oziroma česa ne smejo početi. V prometu je previdnost na vseh straneh ključna," je za MMC o številnih akcijah za večjo varnost v prometu v zadnjem času, sploh ob začetku šolskega leta, dejal psiholog prometa Marko Polič. Na Slovenskih železnicah (SŽ) so prav danes začeli s preventivnima akcijama Varna pot v šolo in Akcija proti nepravilnemu prečkanju proge.

Za varnost pri prečkanju železniških tirov bi po njegovih besedah naredili največ, če bi brez izjeme povsod uredili zapornice, nadvoze in podvoze ter tako preprečili ali čim bolj zmanjšali možnost kakršnega koli fizičnega stika med vlakom in ostalim prometom. "Nevarne odločitve moramo čim bolj odvzeti iz rok ljudi, zgolj Andrejev križ je odločno premalo, ker je med tisoči prehodov proge zgolj ena nepazljivost lahko usodna," je dodal.

"Fino bi bilo, če bi odgovorni poskrbeli, da v Sloveniji v čim krajšem času ne bi bilo več nobenega nezavarovanega prehoda, kar bi zagotovo reševalo življenja," je Polič apeliral na vladajoče instance v državi.

Nespametno zanašanje na izkušnje
"Problem je v tem, da za razliko od hitrega cestnega prometa, vlaki niso na tirih vsak trenutek, pač pa včasih vozijo bolj pogosto, včasih pa relativno redko in ljudje se zanašajo na to, da ga ne bo. Ko je slaba vidljivost, se zanašajo tudi na vozne rede, češ saj vlak ob tej uri ne vozi, in tako prihaja do nesreč," je pojasnil Polič, da se ljudje vse prevečkrat zanašajo na praktične izkušnje, ki niso vedno merodajne, in tako prihaja do podcenjevanja nevarnosti železne ceste.

"Pred nekaj leti se spomnim nesreče avtobusa, ko je voznik, ki je vedel, da vlak ob tistem času ne pelje, v slabi vidljivosti mirno peljal čez tire, a zaradi spremenjenega voznega reda je nato prišlo do nesreče," je navedel eden takšen primer.

Objestnost in "lov na adrenalin"
Poleg omenjene nepazljivosti pa je pri prehajanju železniških tirov pogosto na delu tudi objestnost. Na vprašanje, zakaj ljudje v prometu včasih tako brezglavo tvegajo tako lastna kot tuja življenja, je prometni psiholog odgovoril: "Gre za del ljudi, ki slepo sledijo svojim neposrednim potrebam, da bi nekam prišli malo hitreje, da bi se izognili kakšni oviri, ne da bi sploh razmišljali o kakršnih koli posledicah tovrstnega vedenja. Njihova časovna perspektiva je zožena na tukaj in zdaj".

"Ljudje so bolj ali manj nestrpni, gre za to, da se ljudje, ko naletijo na oviro, bodisi zastoj ali zapornice na progi, na to odzovejo s poskušanjem odstranitve ovire, kar se včasih smiselno da napraviti, včasih pa to vodi v tragedijo," je frustracijo opisal kot glavno težavo za nespametno obnašanje ljudi na cesti.

Drug primer objestnosti pa so lovci na "adrenalinske užitke". "Seveda, tega je polno. Še pri slovenskih pisateljih lahko zasledimo primere, ko se je šla mularija, kdo si bo upal skočiti bolj tik pred vlakom čez progo, ali pa hoja po drogovih od železniških zapornic," je Polič navedel primer in dodal, da se ljudje radi preizkušajo, pri tem pa odločilno vlogo odigra vrsta dejavnikov od družine do šole in vrstniških pritiskov. "Takšno ravnanje nima nobenega drugega namena, kot da ti dvigne adrenalin ali da se pokažeš kot nekakšen junak, a to ni junaštvo, pač pa kvečjemu neumnost ali nepremišljenost, odvisno od tega, koliko je star tisti, ki se tega loteva," je še dejal.

Samomorilcev ne ustavi nobena ograja
Velik problem železnic so tudi samomorilci, a glede tega širšega družbenega problema je treba ukrepati drugje, predvsem pa prej, je opozoril psiholog in dodal, da morajo biti pozorni predvsem bližnji, družina, prijatelji in sodelavci. "Ljudje skačejo z višine, skačejo pod vlake, se v predorih zaletavajo v stene, zato je treba težavo odkriti prej in ukrepati še preden je človek čisto na dnu," je sklenil.

Po podatkih policije se je v letu 2015 na železniških prehodih zgodilo 27 prometnih nesreč, v katerih sta umrla dva človeka, eden se je hudo telesno poškodoval, trije pa so se lahko telesno poškodovali. Leta 2016 je bilo nesreč manj, in sicer 20, v njih je umrl en človek, pet pa jih je bilo lahko telesno poškodovanih. Udeleženci cestnega prometa naj na nivojskih železniških prehodih dosledno upoštevajo postavljeno prometno signalizacijo in se vedno prepričajo, ali lahko varno prečkajo železniški prehod. Nikakor ni dovoljeno obvoziti spuščenih železniških zapornic oziroma neupoštevati rdeče luči, pa je opozorila Vesna Drole z Generalne policijske uprave.


Problem je v tem, da za razliko od hitrega cestnega prometa, vlaki niso na tirih vsak trenutek, pač pa včasih vozijo bolj pogosto, včasih pa relativno redko, in ljudje se zanašajo na to, da ga ne bo. Ko je slaba vidljivost, se zanašajo tudi na vozne rede, češ, saj vlak ob tej uri ne vozi, in tako prihaja do nesreč.


Nevarne odločitve je treba vzeti iz rok ljudi, Andrejev križ pa je odločno premalo, je dejal prometni psiholog Marko Polič. Foto: BoBo
Za neumnosti voznikov so običajno krive frustracije. Foto: BoBo

Slovenija


Na seji o prerazporejanju denarja, ki ga potrebujejo bolnišnice

Zemljevidi nove meje, kot jo določa arbitražna razsodba

Začenjajo se volitve predsednika - do četrtka odprto predčasno glasovanje

Seja DZ-ja: Premier poziva k podpori spremembam kazenskega postopka