V spornih zaselkih mešani občutki; odvetnik in agentka z odločitvijo zadovoljna

Sosednja država odločitve ne priznava
T. K. B., Andrej Čebokli, Aljoša Masten, Luka Lukič|29.06.2017 ob 06:06
Ljubljana - MMC RTV SLO
Obešanje zastave v vasi Drage po razglasitvi sodbe arbitražnega sodišča. Foto: BoBo

Arbitražno sodišče v Haagu je odločilo, da tri četrtine Piranskega zaliva pripadajo Sloveniji, prav tako ji pripada dostop do odprtega morja. V Lendavi opozarjajo na problematiko vodnih nasipov, Joško Joras pa je popolnoma razočaran.

Slovenija je z arbitražnim sporazumom dobila koridor do odprtega morja v širini 2,5 morske milje oz. 4,6 kilometra. Sodišče je odločilo, da je stik med morjem Slovenije in odprtim morjem območje, po katerem lahko imajo ladje enake pravice dostopa iz Slovenije in v njo, kot ga imajo na odprtem morju. Povezuje slovensko teritorialno morje in mednarodno morje. V tem območju stika ni mogoče izkoriščati dna ali kar koli graditi.

Celotno sporočilo za javnost Stalnega arbitražnega sodišča v Haagu. (Besedilo je v angleškem jeziku)


V Istri sporazum določa mejo med Slovenijo in Hrvaško na reki Dragonji in se konča na sredini kanala sv. Odorika, zaradi česar so zaselki na levi strani Dragonje, vključno s hišo razvpitega Joška Jorasa, postali del hrvaškega ozemlja. Meja na območju Posavja in Obrežja pa sledi mejam katastrskih občin.

Vas Drage v Beli krajini pripada Sloveniji, vojašnica na Trdinovem vrhu oziroma Sveti Geri pa je hrvaško ozemlje. Meja med državama je tu že prej sovpadala s katastrskimi, pri čemer je po odločitvi sodnikov del z vojašnico pristal na hrvaški strani, del z oddajnikom pa na slovenski.

Tudi na območju Podturn-Pince in Novakovec-Pince meja sledi katastrski meji, kot je bila pravno spremenjena leta 1956 in 1957. Na območju Ferketinec-Pince meja še naprej sledi katastrskim mejam. Meja v Murskem Središču in Peklenici poteka po sredini reke Mure.

MMCživo: Razsodba iz minute v minuto ter odzivi in komentarji

Pahor: Arbitraža se je izkazala kot najboljša možna rešitev

Plenković: Odločitve arbitražnega sodišča ne bomo spoštovali

Sladko-grenki občutki
Župan Razkrižja Stanko Ivanušič je za MMC dejal, da oceno težko da, a ker meje sledijo katastru, bo vseh 10 hiš ostalo na Hrvaškem, z njimi pa tudi 35 prebivalcev, za katere verjame, da jim bo zelo težko. Kaj točno to pomeni za te ljudi, pa bo malce bolj jasno po večernem sestanku s pravosodnim ministrom Goranom Klemenčičem. Dodal je, da je trenutna nelogična meja cena napak iz obdobja 1945-1955.

Lendavski župan Anton Balažek pa je za MMC povedal, da je razsodbo sprejel z mešanimi občutki. Zadovoljen je, da je postopek prišel do konca, če se ga bo spoštovalo, in da je Brezovec ostal na slovenski strani. Z grenkim priokusom pa gledajo na to, kako bo zdaj z vzdrževanjem visokovodnih nasipov, ki so znotraj hrvaškega katastra, in je vprašanje, ali bodo Hrvati vzdrževali nasipe, ki varujejo slovenske zaselke. Gre za visoke stroške, je poudaril.

Podžupan občine Lendava Stanislav Gjerkeš jedejstvo, da kar je na levem bregu Mure ostaja Hrvaško, za TV Slovenija komentiral: "Kar se tiče Mirišča, se je dobro izteklo. Kar se pa tiče ostalih zemljišč, ki so bila sporna, pa se ni. Žal moram ugotoviti, da je to korak nazaj v primerjavi s sporazumom Drnovšek-Račan, kjer je bila meja pod nasipi. Kataster pa je v moji vasi tik ob hišah. Na Hrvaškem je ostalo igrišče, so ostali vsi nasipi, ki varujejo, in vprašanje je, ali bo imela Hrvaška interes vzdrževati te nasipe. Marsikaj takega je spornega, kar ne bi smelo ostati na hrvaški strani. Mislim, da gre za zgodovinsko napako."

Sicer pa so v zaselku Mirišče pri Hotizi (občina Lendava) presrečni, da imajo spet svojo državo. "Kar se tiče Mirišča, lahko rečem, da smo zadovoljni, da je to pomembno za ljudi, ki tu živijo, kar se pa tiče meje na tem območju, pa razumemo, da je zelo, zelo neugodna, vprašanje je, ali ni tu šlo za kupčijo, za kakšen drugi del meje med Slovenijo in Hrvaško," je Gjerkeš še dejal po razglasitvi odločitve arbitražnega sodišča.

Kako bo s slovenskim katastrom?
Župan občine Metlika Darko Zevnik glede na do zdaj znane informacije o arbitražni določitvi meje s Hrvaško ocenjuje, da se za območje Občine Metlika "praktično skorajda nič ne spremeni". "Glede na vse napovedi, ki so bile, lahko rečem, da smo kar zadovoljni," je za STA dejal Zevnik, ki uradne informacije predstavnikov vlade pričakuje popoldne.

Na podlagi informacij in prvih odzivov, posredovanih prek medijev, je na območju Občine Metlika stanje nespremenjeno oz. ostane takšno, kot je bilo do zdaj, ugotavlja Zevnik. "V vasi Brezovica gre meja po katastrski meji, vas Drage pa ostane na Slovenskem, čeprav je bil del katastra hrvaški. Kar mene zanima, je, na kakšen način bodo zdaj končno prenesli kataster v Republiko Slovenijo za omenjeno naselje Drage. Slovenija tukaj mora vzpostaviti svoj kataster," je dejal Zevnik. Na državi je, ali bo prenesla kataster Republike Hrvaške ali pa naredila svojega novega, je dejal.

Nadomestnih zemljišč najbrž ne bo
Bolj življenjsko odločitev so pričakovali tudi krajani Brezovice. Posebej tisti, ki še naprej ostajajo na hrvaški strani in so se udeležili današnjega srečanja z ministrom za javno upravo Borisom Koprivnikarjem, so nad razsodbo precej razočarani. Ena izmed krajank, Slovenka s slovenskim državljanstvom, je pojasnila, da imajo trenutno hišo na hrvaški strani, hlev pa v Sloveniji.

Drugi izmed krajanov je opozoril, da plačuje davke Hrvaški in Sloveniji, zato ga je zanimalo, ali bo še naprej tako. Koprivnikar mu je odgovoril, da je meja zdaj jasna in bo mogoče reševati tudi takšne stvari. Obljubil je pomoč upravnih enot in napovedal, da bodo vsak primer reševali individualno. Pri tem bodo upoštevali tudi želje ljudi, "kje bivajo in kje želijo urejati stvari".

Na vprašanje, ali nameravajo Slovencem, ki so pripadli Hrvaški, pa bi želeli živeti v Sloveniji, ponudili nadomestna zemljišča, je odgovoril, da o tem ne želi špekulirati. "Arbitražni sporazum ne predvideva nobenih nadomestnih zemljišč," je dejal.

Pristavil je, da če se bo kje izkazalo, da zaradi na novo določene meje ni mogoče iti po določenem delu ceste, se bo to po potrebi prestavilo. "Ta zagotovila imam," je dejal. Že takoj se nameravajo lotiti tudi urejanja katastrov.

Ribiči hočejo pojasnila, Jorasovo upanje umre zadnje
Predstavnik ribičev Zlatko Novogradec je za TV Slovenija povedal, da si zdaj najprej želijo izvedeti, kako bo s koridorjem v mednarodno morje, se pravi, ali bodo lahko lovili v njem ali bo namenjen zgolj za plovbo in turizem. Od pristojnega ministrstva prav tako pričakujejo pojasnilo, kako bodo po novem potekale meje in kdaj bodo lahko začeli zastopati teritorij, ki ga je sodišče prisodilo. "Želim si, da se čim prej dogovorijo o meji, da lahko ribiči začnemo ta del znova uporabljati," je sklenil.

Odločitev arbitražnega sodišča je Jorasa, ki si že leta prizadeva, da bi Slovenija pri razmejitvi s Hrvaško dobila sporna ozemlja na levem bregu Dragonje, globoko pretresla. A upanje umre zadnje, je dejal po objavi sodbe za STA na svojem domu z naslovom Sečovlje 1.

"Še danes sem v Sloveniji, vprašanje pa je, kaj bodo naredili politiki," je dejal. Ali bodo v mirnodobnem obdobju z lahkoto prepustili 113 hektarjev zemljišč in ljudi, ki živijo na tem območju, tuji državi, se je ob tem vprašal. Dodal je, da njegova hiša še ni na hrvaškem ozemlju, zdaj mora najprej odločitev arbitražnega sodišča potrditi državni zbor. "Če bo prišlo do implementacije, me bodo izbrisali," je dejal Joras.

Če se bo ponovila zgodba s sporazumom Drnovšek-Račan, Joras meni, da so še vedno mogoče spremembe. O tem, da bi se morda preselil, še ni razmišljal.

"Hrvatom ne bo všeč, če jih bodo primerjali s Kitajsko"
Tudi vodja slovenske odvetniške ekipe Alain Pellet je zadovoljen z odločitvijo sodišča. "Absolutno sem zadovoljen z razsodbo, to je najboljše, na kar smo lahko upali," je dejal in poudaril, da je Slovenija dobila stik z odprtim morjem.

Sodišče je jasno razmejilo morje med državama in zelo jasno razložilo pomen besede junction, ki je prostorski. Opredelilo ga je kot fizično povezavo in prostor med dvema območjema, je dejal Pellet. Po njegovih besedah ne gre za hrvaško ozemeljsko morje, temveč je izrezano iz hrvaškega morja, ima pa Hrvaška na tem območju določene pristojnosti.

Odvetnik je presenečen nad odločitvijo glede Piranskega zaliva, ki je, kot je dejal, celo boljša od sporazuma Drnovšek-Račan. Hrvaška bo po njegovih besedah nekoč morala izpolniti odločitev sodišča. Ta je zavezujoča, podpisali so sporazum, ki je prinesel zavezujočo odločitev, je dodal.

Dejal je še, da vse države sicer ne spoštujejo odločitev sodišč, vendar verjame, da Hrvaški ne bo všeč, ko jo bodo primerjali s Kitajsko. Glede meje na kopnem je Pellet dejal, da je bilo sodišče previdno, da se ni zgodila pretirana menjava prebivalstva.

Škrk: Slovenija je dejansko dobila stik z odprtim morjem
Pelletovemu zadovoljstvu se je pridružila tudi slovenska agentka v arbitražnem postopku Mirjam Škrk, ki je v Odmevih poudarila, da je Slovenija dobila stik z odprtim morjem. Četudi gre pri koridorju za hrvaške teritorialne vode, pa Škrkova poudarja, da za to območje velja režim odprtega morja.

"Hrvaška res lahko za to območje sprejema predpise, ampak brez posega v svobodo plovbe ladij in preletov letal katere koli države." V tem smislu je po oceni Škrkove Slovenija dejansko dobila stik z odprtim morjem.

26 let čakanja na mejo
Meja med Slovenijo in Hrvaško, kot je znano, vse od osamosvojitve ni bila točno določena, sodišče pa je zdaj mejo le določilo. Vprašanje pa je, kaj bo storila Hrvaška, ki je že napovedala, da ga ne bo upoštevala.


ZDA so Sloveniji in Hrvaški dale jasno vedeti, da se v sporu o meji ne postavljajo na nobeno stran. "Na vladah obeh držav, članic EU-ja in zveze Nato, je, da rešita dvostranski spor, verjamemo, da jima bo to uspelo," so sporočili z ameriškega veleposlaništva.


meja, arbitraža Foto: MMC RTV SLO
meja, arbitraža Foto: MMC RTV SLO
meja, arbitraža Foto: MMC RTV SLO
meja, arbitraža Foto: MMC RTV SLO
meja, arbitraža Foto: MMC RTV SLO
meja, arbitraža Foto: MMC RTV SLO
meja, arbitraža Foto: MMC RTV SLO

Slovenija