Vladna skupina na sestanku ob meji še brez končnih rešitev

Za preselitev se zanima 35 ljudi
T. K. B., Al. Ma. |12.09.2017 ob 10:15
Razkrižje - MMC RTV SLO, STA, Televizija Slovenija
Prvo območje, ki ga bo vladna skupina obiskala, sta občini Razkrižje in Lendava. Foto: BoBo

Vladna delovna skupina za implementacijo končne razsodbe arbitražnega sodišča je prebivalcem Rakrižja in Lendave danes predstavila izhodišča za interventni zakon in hkrati prisluhnila njihovim željam.

V občini Razkrižje je z razsodbo prizadetih deset družin z okoli 35 prebivalci, katerih hiše bi po novem ostale na hrvaški strani meje. Nekateri bi radi svoje hiše obdržali, drugi pričakujejo zamenjavo, nekateri so se pripravljeni tudi izseliti.

"Dialog je bil zelo odprt," je po sestanku s predstavniki vladne skupine, ki je trajal nekoliko dlje, kot je bilo sprva načrtovano, povedal župan Stanko Ivanušič. "Predstavniki vladne skupine so predlagali svoje rešitve, ljudje so povedali svoje. Pri nekaterih vprašanjih smo se približali, pri drugih morda malo manj, vendarle pa je ostala navsezadnje dobra volja, da ta skupina zadeve še enkrat preuči in nato ponovno predlaga tiste optimalne rešitve. Res pa je, da država ponuja vse tiste statusne pravice, ki so jih imeli do sedaj, od otroškega dodatka do zdravstvenega zavarovanja in tako naprej," je pojasnil.

V skrajnem primeru bi po njegovih besedah lahko v enem ali dveh primerih, kjer so domačini na to pripravljeni, lahko prišlo tudi do izselitve, če ne bi našli druge rešitve.

Domačini so sestanek zapuščali večinoma brez komentarja. "Bomo videli, kaj od tega bo uresničeno," je povedal eden izmed njih.

Kozlovičeva: Želje so precej različne
"Med občani dejansko opažamo veliko prizadetost, ker je razsodba takšna, kot je. Strinjajo se z določbami zakona, tisto, kar si želijo, pa je, da bi bili na slovenski strani," je v imenu delovne skupine po sestanku povedala generalna sekretarka vlade Lilijana Kozlovič.

"Želijo si različno - nekateri bi se radi preselili v republiko Slovenijo, nekateri pa dobili nadomestilo. Ti dve varianti bomo preučili in jim v roku enega tedna poslali odgovor. Dogovorili smo se tudi, da pomagamo, če se le da, občini urediti ceste, da bodo imeli lažje dostope," je dodala.

Po njenih besedah bodo na podlagi zakona lahko državljani Hrvaške, ki tu živijo, lažje pridobili slovensko državljanstvo.

"Na koncu smo se dogovorili, da jih v zelo kratkem času ponovno obiščemo in predstavimo tudi predlog rešitve glede možnosti preselitve," je še povedala Kozlovičeva. Težav ne pričakuje. "Gre samo za to, da poenotimo, kaj si pravzaprav prebivalci želijo. Če zadeve urejamo v zakonu, jih moramo urediti na splošen in enak način. Torej moramo doseči nek konsenz, ki bo sprejemljiv za vse," je dodala.

Sestanek tudi v Lendavi
Po sestanku v Razkrižju so se člani vladne delovne skupine pod vodstvom državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade Erika Kopača odpravili na podoben sestanek v Lendavo. Tam so sporni večinoma kmetijska zemljišča in poplavni nasipi.

Kmetovalcem so po besedah sekretarke Kozlovičeve predstavili možnost, da dobijo v zakup ali prodajo zemljišča državnega Sklada kmetijskih zemljišč. "Predstavili smo tudi nadomestila, ki jih bodo deležni glede na to, da ne bodo več upravičeni do subvencij," je pojasnila.

Glede poplavnega nasipa pa bodo predlagali, da jih v celoti vzdržuje Republika Slovenija. "Če je potrebna tudi obnova, smo pripravljeni nositi stroške," je dodala.

Na lendavskem območju je sporna tudi betonarna, ki si jo bodo predstavniki vladne skupine prihodnji teden ogledali, da bi ugotovili, kakšne so možnosti njene preselitve.

V sredo bo omenjena vladna skupina opravila takšen sestanek v občini Metlika, dan kasneje pa še v občini Piran.

Državi imata sicer šest mesecev za implementacijo arbitražne razsodbe, s katero je arbitražno sodišče 29. junija določilo mejo med Slovenijo in Hrvaško. Slovenija je sporočila, da bo razsodbo implementirala, Hrvaška pa še vedno vztraja, da zanjo ni zavezujoča, saj je izstopila iz postopka arbitraže.

"Jaz lahko zagotovim, da bo Republika Slovenija vse tisto, kar lahko v tem trenutku sama pripravi, v šestih mesecih pripravila," je v Lendavi povedal Kopač. Ob tem je dodal, da bodo naredili vse, kar je mogoče, da odločitev arbitražnega sodišča ne bi negativno vplivala na življenje slovenskih državljanov na mejnem območju.

"Namen interventnega zakona je prav v tem, da nadoknadimo manko sodelovanja z druge strani," je pojasnil. Po njegovih besedah bo zakon pripravljen do konca tega meseca, nato pa bo šel na vlado in DZ.


Slovenija