Predsodki

Židan: "Praznujemo duh svobodne Primorske, ki je duh boja in zmage"

72 let od vrnitve Primorske k matični domovini
G. K.|15.09.2019 ob 11:45
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Pred predsedniško palačo je, kot je običaj ob državnih praznikih, postrojena častna straža garde Slovenske vojske. Obiskovalce pa je praznično nagovoril predsednik republike Borut Pahor, ki je poudaril pomen prelomnih dogodkov, ki so vodili v ustanovitev naše države pred skorajda tridesetimi leti.

"Do ustanovitve naše države leta 1991 je vodilo veliko zelo pomembnih, prelomnih zgodovinskih dogodkov, kot je vrnitev Primorske k matičnemu narodu, ki so omogočili, da smo se odločili za samostojno državo," je dejal Pahor z željo, da bi vsi, ne glede na različna stališča, enotno in s ponosom slavili ta prelomni dogodek s pogledom, uperjenim v mirno in varno prihodnost.

Pahor je spomnil na mnogotere preizkušnje Slovenk in Slovencev, ki so si prizadevali za ohranitev slovenskega jezika in identitete na poti do politične zrelosti in trenutka, ko smo razglasili samostojnost. Poudaril je, da lastna država ni samoumevna, in pozval k počastitvi tega izjemnega dogodka s ponosom in samozavestjo.

V sklepnem delu uradne slovesnosti ob državnem prazniku je predsednik republike direktorici Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica Maji Jerman Bratec izročil zahvalo za 50 let bogatenja slovenskega kulturno-umetniškega prostora. Direktorica se je v imenu vseh zaposlenih v gledališču Pahorju zahvalila za to priznanje ob 50-letnici profesionalnega ustvarjanja.

"Potrudili se bomo, da bomo svoje poslanstvo še naprej opravljali z odličnostjo," je dejala. Drevi se bodo v Novi Gorici na posebni slovesnosti poklonili vsem, ki so soustvarjali zgodovino gledališča in krepili kulturno zavest ter identiteto Slovencev na obeh straneh meje v prostoru, kjer se stikata slovanska in romanska kultura. Slovesnost bo potekala pod častnim pokroviteljstvom predsednika republike, so še zapisali v uradu.

Židan: Duh svobodne Primorske, boja in zmage

"Pot do priključitve Primorske so spremljali številni dramatični dogodki"

"Soglasni smo, da si Primorska zaradi zvestobe slovenstvu zasluži posebno spoštovanje. Na današnji praznik, ki je globoko zasidran v zavest ljudi, še posebej ponosno izrekamo besede priznanja večdesetletnega boja Primork in Primorcev za pravico do življenja v skupni domovini," je v poslanici ob državnem prazniku, objavljeni na spletni strani državnega zbora (DZ-ja), zapisal njegov predsednik Dejan Židan.

Po Židanovih besedah danes praznujemo "duh svobodne Primorske, ki je duh boja in duh zmage". Kljubovala je času, ko se je nad celino zgrinjala agresija fašizma in nacizma. Šele nova evropska zavest, ki je na primorskem prostoru gradila svoje temelje prav v najstarejšem antifašističnem gibanju v Evropi, nam je omogočila, da smo stopili na pot združevanja in skupnih vrednot. Slediti njenemu izročilu pomeni slediti vrednotam svobode, demokracije, enakosti in strpnosti.

"Naj živi svobodna Primorska, naj živi samostojna Slovenija!"

"Zato naj bo današnji dan, ko pomembno zaznamujemo tudi mednarodni dan demokracije, namenjen premisleku o bolj demokratični in vključujoči skupnosti, občutku za družbeno pravičnost in človekovo dostojanstvo. Zgodovina in zanos preživetja, prizadevanja in ustvarjanja Primork in Primorcev nas lahko navdajata s ponosom in z močjo, da skupaj premagujemo izzive pred nami," je sklenil Židan.

Šarec: "Primorci so največji vzor"

Na včerajšnji osrednji slovesnosti, ki jo je pripravila občina Ajdovščina v sodelovanju z lokalnimi veteranskimi in domoljubnimi organizacijami, je bil slavnostni govornik predsednik vlade Marjan Šarec, ki je med drugim dejal, da so "Primorci največji vzor in zgled, kako se iz največje žalosti in trpljenja rodita veličastna zmaga in ljubezen do domovine".

Pariška mirovna pogodba

Praznik vrnitve Primorske k matični domovini je državni praznik od leta 2005, vendar ni dela prost dan. Prireditev ob prazniku izmenično pripravljajo posamezne primorske občine, saj državno proslavo organizirajo le vsakih pet let.

Na današnji dan, 15. september, zaznamujemo spomin na uveljavitev pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, ki je takratni Jugoslaviji prinesla velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. S tem se je večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod italijanskim fašizmom in od septembra 1943 okupacijo nacistične Nemčije, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. Mirovna pogodba je sicer k Italiji uvrstila Benečijo, Rezijo, Gorico in Kanalsko dolino. Tako je zunaj slovenskih meja v Italiji ostalo 140.000 Slovencev.

Končna določitev meje med Jugoslavijo in Italijo je bila nato sprejeta šele po dolgotrajnih pogajanjih 10. novembra 1975 z Osimskimi sporazumi.


Predsodki






Več rezultatov iskanja