ZSSS: Nove oblike pritiskov na sindikaliste - kazenske ovadbe in zasebne tožbe

Krive ovadbe kot ovira pri sindikalnem delovanju
Gregor Cerar|02.10.2017 ob 14:53
Ljubljana - MMC RTV SLO
Delodajalci namesto dialoga z zaposlenimi v vedno več primerih raje izberejo pritisk na sindikalne zaupnike. Foto: Plan C

Prihajamo v neko fazo, kjer potrebujemo zaščito pred šikaniranjem, diskriminiranjem, je o novih oblikah pritiskov na predstavnike sindikatov v podjetjih opozoril sekretar ZZZS-ja Andrej Zorko.

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) opozarja na nove pritiske, ki jih vodstva nekaterih podjetij vršijo na sindikalne predstavnike. Prvi mož ZSSS-ja Dušan Semolič, ki se bo s te funkcije predvidoma poslovil na srednem kongresu ZZZS-ja, je povedal, da je delo v sindikatih najtežje v podjetjih, kjer vodstva in lastniki ne razumejo sindikalizma in sindikate obravnavajo kot nekaj sovražnega ali škodljivega. Večkrat se namreč dogaja, da tudi v uspešnih podjetjih nočejo imeti sindikatov, ker lastniki menijo, da sami dobro skrbijo za delavce, sindikalno združevanje pa razumejo kot nekakšno nezaupnico.

Prav zaradi sovraženega odnosa vodilnih delavcev ali lastnikov do sindikatov se po Semoličevih besedah delavci ne želijo včlanjevati v sindikate. V ZSSS-ju pa so še posebej občutljivi za napade na sindikalne zaupnike, teh primerov pa naj bi bilo v Sloveniji vedno več. "Nismo v 19. stoletju, da bi jih preganjali, kot da gre za nekaj slabega," je poudaril Semolič.

ZSSS je tudi predstavil konkretni primer nove vrste šikaniranja sindikalnih predstavnikov, in sicer z odškodninskimi in kazenskimi ovadbami. Namen vlaganja kazenskih ovadb je po besedah izvršnega sekretarja ZSSS-ja Andreja Zorka jasen - da se pač nekoga izžene iz podjetja ali pa se ga umiri. Grožnje z ovadbami pa zaposlene odvračajo, da bi se včlanjevali v sindikat. Zato bi po njegovem mnenju morali zakonodajalci sprejeti nekatere zakonske določbe, denimo, da bi neutemeljene kazenske prijave obravnavali kot kaznivo dejanje.

"Če vložiš kazensko ovadbo zoper predstavnika sindikata, se mora ta poleg svojega rednega in sindikalnega dela ukvarjati tudi z branjenjem pred očitki iz ovadbe. To vzame energijo kot tudi čas. Zato je težko v takšnem trenutku govoriti še o tem, da bi lahko povrhu vsega vložil še protitožbo proti delodajalcu ali ne," je na vprašanje, ali ne gre pri grožnjah vodstva s tožbami delavcev za svojevrstni mobing, zaradi katerega bi delavci lahko pravico iskali na sodišču, odgovoril Zorko. Izvršni sekretar ZSSS-ja ob tem poudarja, da so bile v večini primerov ovadbe vodstev podjetij proti sindikalistom zavržene.

"Očitno bo treba začeti tovrstno prakso, da bomo vlagali ovadbe zaradi krivih ovadb. Za zdaj se to še ni zgodilo. Tudi zato, ker je težko pričakovati, da bo delavec zoper svojega delodajalca, pri katerem je zaposlen, vložil ovadbo zaradi krive ovadbe - zaradi tveganja, da bo izgubil zaposlitev in s tem ogrožal svojo ekonomsko socialno varnost," opozarja Zorko. "Zato bi morali najti neko sistemsko rešitev, s katero bi uveljavljali določbe konvencije mednarodne organizacije dela, ki govori o pravicah predstavnikov zaposlenih. To pomeni, da ne gre zgolj za zaščito pred prenehanjem delovnega razmerja. Prihajamo v neko fazo, kjer potrebujemo zaščito pred šikaniranjem, diskriminiranjem ..." še dodaja.

Težave po privatizaciji
V ZSSS-ju so tudi predstavili enega najočitnejših primerov pritiskov na sindikaliste in delavce v slovenskih podjetjih. Gre za Adria Airways Tehniko (AAT), podjetje, ki se ukvarja s servisiranjem in vzdrževanjem letal in ga je država pred slabima dvema letoma prodala poljskemu Linetech Holdingu. Po besedah predsednika sindikata letalsko-tehničnega osebja v AAT-ju Mateja Jemca so se pritiski na delavce in sindikaliste začeli že kmalu po prodaji AAT-ja Poljakom.

Zaradi pritiskov je podjetje kmalu zapustil najmočnejši sindikalni zaupnik, drugi pa je prejel izredno odpoved. Aprila 2016 pa so lastniki odpovedali tudi podjetniško kolektivno pogodbo, ki je začela veljati dobra tri leta prej. Januarja letos so dobili nov predlog kolektivne pogodbe, s katero so po mnenju sindikata AAT-ja drastično posegli v pravice delavcev, predvsem letalskih tehnikov.

"Od trenutka, ko je prešlo v roke novega lastnika, sta zaradi hudih pritiskov podjetje zapustila že dva sindikalna zaupnika, zaradi česar zaposleni tudi nimajo predstavnika zaposlenih v upravi družbe. Podjetje je v zadnjih dveh letih zapustilo tudi okoli 20 zaposlenih, od tega več kot ducat licenciranih letalskih tehnikov, ki niso nadomestljivi čez noč. Letos jeseni, ko bo nov višek servisiranja letal, ni ogrožen samo sindikat, ampak obstoj podjetja zaradi nam nerazumljivih pritiskov direktorja," je dejal Jemec, ki ga direktor AAT-ja Maks Pele zasebno toži zaradi obrekovanja. Prvi sindikalist AAT-ja pravi, da je Peletu očital, da je nespoštljiv do delavcev, kar je ta označil za žaljive obdolžitve.

Različni pogledi na sindikate
Kako na slovenske sindikate gledajo tuji vlagatelji v slovensko gospodarstvo? "Tuja podjetja, ki prihajajo v Sloveniji, zanima le delovanje podjetja. Nemška in avstrijska podjetja vedo, kaj so sindikati in kaj so prednosti sodelovanja s sindikati. Nekatera tuja podjetja pa ne želijo niti slišati o sindikatu," pravi Zorko. Sindikati v večini slovenskih podjetij niso organizirani, na drugi strani pa so navzoči pri največjih slovenskih delodajalcih.

Naklonjenost lastnikov sindikalnim organizacijam v njihovih podjetjih je po Zorkovih besedah odvisna tudi okolja, od koder prihajajo lastniki, saj nekateri drugače dojemajo vlogo sindikatov. "Vloga sindikatov v slovenskem prostoru in tudi slovenska sindikalna tradicija sta velikokrat drugačni od držav, iz katerih prihajajo ta podjetja. Tega se je treba zavedati," še pravi Zorko.


Sindikati Adria Airways Tehnike (AAT) opozarjajo na pritiske lastnikov. Foto: BoBo
Namen vlaganja kazenskih ovadb je po besedah izvršnega sekretarja ZSSS-ja Andreja Zorka zgolj pritisk na sindikate in delavce. Foto: BoBo

Slovenija