Številke

Največ klicev na številko 113 ob najlepšem vremenu

Ob slabem vremenu manj smrtnih prometnih nesreč
Slavko Jerič|13.04.2018 ob 06:37
Ljubljana - MMC RTV SLO
Tomislav Iskra je na Generalni policijski upravi zadolžen tudi za statistične analize. Foto: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić

Vreme spada med najbolj univerzalne teme, prepričani pa smo tudi, da ima velik vpliv na naše počutje.

V zadnji epizodi podkasta Številke smo podrobno predstavili delovanje telefonske številke 113, ki je namenjena klicem v sili. Na tej številki se javljajo policisti, ki nudijo prvo pomoč. Eno izmed "ljudskih prepričanj" pravi, da luna vpliva na marsikaj, tudi na človeško počutje.

Vabljeni k branju/poslušanju:
- Zgodba o telefonski številki 113: zgodovina, delovanje, pričevanje policista


- Oddaji lahko prisluhnete v podkastu


Ni povezave med luno in klici na 113
Tomislav Iskra je v podrobnem prispevku raziskal povezavo med luno in številom klicev na 113 ter policijskih intervencij. Njegova ugotovitev je bila, da med omenjenimi dogodki ni korelacije. Višji policijski inšpektor na Operativno-komunikacijskem centru (OKC) pa se tu ni ustavil, ampak je svoje raziskovanje nadaljeval. Tokrat ga je zanimala povezava med vremenom in klici na 113.

Največ klicev ob najlepšem vremenu
Iskra je v raziskavo zajel obdobje desetih let (2006-2015), v tem času so na OKC-ju našteli slabih šest milijonov klicev. Vremenske podatke je pridobil na Agenciji Republike Slovenije za okolje. Pri oceni vremena je upošteval pet dejavnikov (oblačnost, relativna vlaga, trajanje sončnega obsevanja, padavine in temperature). Na podlagi teh dejavnikov je vreme razvrstil v sedem razredov (od najslabšega do najboljšega). Njegove izsledke o vremenu, klicih na 113 in prometnih nesrečah lahko preverite v spodnjih grafih.


Iskra je najprej izračunal povprečno vreme po posamezni policijski upravi. Višja ocena pomeni lepše vreme, v povprečju je to najlepše v Kopru (3,6), kar je razumljivo, saj ima zaradi svoje lege največ sončnih dni. Za ogled te in vseh naslednjih slik v višji ločljivosti kliknite na sliko. Foto: Policija/Tomislav Iskra
Graf prikazuje število klicev na 113 (zelena črta) in policijskih intervencij (modra prekinjena črta) glede na vreme. Ob najslabšem vremenu (skrajno levo na x-osi) je število klicev in intervencij nižje od povprečja (in znaša približno 95 odstotkov povprečja). Ko se vreme izboljšuje (premik po x-osi), se tudi veča povprečje klicev na 113 in policijskih intervencij. V najlepšem vremenu (skrajno desno) je približno osem odstotkov višje od celotnega povprečja. Graf velja za celotno Slovenijo. Foto: Policija/Tomislav Iskra
Najbolj razgibana krivulja je v Policijski upravi Koper, kjer je v slabem vremenu (skrajno levo) število klicev (zelena barva) in policijskih posredovanj (modra barva) za okoli 10 odstotkov nižje od povprečja, v najlepšem vremenu (skrajno desno) pa je od povprečja višje za približno 20 odstotkov. Foto: Policija/Tomislav Iskra
Ta prosojnica pa prikazuje največje razlike med posameznimi policijskimi upravami. Ob najslabšem vremenu (levi del prosojnice) so največ klicev in intervencij imeli na celjski policijski upravi, najmanj pa na koprski. Desna polovica pa prikazuje klice in intervencije v najlepšem vremenu. Največ obojih imajo na koprski policijski upravi. Foto: Policija/Tomislav Iskra
In še največje razlike med najslabšim in najlepšim vremenom. Največje razlike so spet na koprski policijski upravi, kjer imajo ob najlepšem vremenu 28 odstotkov več klicev in 32 odstotkov več intervencij kot ob najslabšem vremenu. Najmanjša razlika glede na vreme je na celjski policijski upravi. Iskra ugotavlja, da vreme tako vpliva na število klicev na 113. Vzroka za to je večja aktivnost ljudi ob lepem vremenu, takrat je tudi več (dnevnih) migracij proti morju. Foto: Policija/Tomislav Iskra
Iskra je raziskoval tudi povezavo med vremenom in prometnimi nesrečami. Na x-osi je spet označeno vreme (skrajno levo je najslabše vreme, desno pa najlepše), z modro črto pa odstotek nesreč. Nekaj več jih je ob obeh skrajnostih, sicer pa ni opaziti večjih odstopanj. Foto: Policija/Tomislav Iskra
Drugačna zgodba pa je, ko analiziramo zgolj prometne nesreče, ki so se končale s smrtjo. Najmanj prometnih nesreč, ki so se končale s smrtjo, je ob najslabšem vremenu (skrajno) levo, največ pa v lepem vremenu. Iskra to razloži z dvema dejavnikoma. Eden je število udeležencev v prometu (ob lepem vremenu je to višje) in drugi previdnost (ob slabem vremenu so udeleženci običajno previdnejši). Foto: Policija/Tomislav Iskra

Številke






Več rezultatov iskanja