Iraška vojska prevzela nadzor nad Havijo, eno zadnjih utrdb IS-ja v državi

Med ofenzivo iz mesta zbežalo 12.500 ljudi
J. R.|05.10.2017 ob 15:36
Bagdad - MMC RTV SLO, STA, Reuters
Po ofenzivi, ki je trajala od 21. septembra, so iraške oblasti razglasile prevzem nadzora nad Havijo. Foto: Reuters

Iraške sile so prevzele nadzor nad severno pokrajino Havija in tako zavzele eno zadnjih utrdb skrajne skupine Islamska država v Iraku, zavzeti pa nameravajo še kraje na širšem območju mesta.

Iraški premier Hajder Al Abadi je sporočil, da so sile v mesto vdrle v sredo, danes pa so mesto osvobodile. Al Abadi je po pogovoru s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom v Parizu poudaril, da je IS s tem izgubil svojo zadnjo utrdbo na severu Iraka in da zavzetje Havije ni samo zmaga Iračanov, ampak vsega sveta.

Iraška vojska je pred tem sporočila, da so zavzeli središče mesta in da nadaljujejo osvajanje drugih delov. Pred tem so v torek po lastnih navedbah zavzeli 98 okoliških vasi in pri tem ubili 196 skrajnežev IS-ja.

Iranska vojska je pri osvobajanju Havije sodelovala z zvezno policijo in šiitsko paravojaško skupino Ljudska mobilizacija, ki jo usposablja Iran, poroča Guardian.

Tiskovni predstavnik mednarodne koalicije pod poveljstvom ZDA, ki podpira iraške sile v bojih proti IS-ju v državi, Ryan Dillon, je v tvitu pozdravil zadnji uspeh iraških sil. Obljuba Al Abadija, da bo osvobodil celoten Irak in ga očistil teroristov, se tako uresničuje, je poudaril Dillon.

Iz mesta med ofenzivo zbežalo 12.500 ljudi
Ofenziva na Havijo, ki leži dobrih 200 kilometrov severno od Bagdada, se je začela 21. septembra. Iraškim silam so pri tem podporo iz zraka in na terenu nudili pripadniki mednarodne koalicije pod vodstvom ZDA. Po zavzetju kraja Širkat 22. septembra so provladne sile napredovale v smeri letalskega oporišča Rašad in Havije.

Med ofenzivo je iz Havije po podatkih Združenih narodov zbežalo 12.500 ljudi, v mestu pa naj bi jih bilo še 78.000.

Utrdba IS-ja vse od leta 2004
Havija je postala utrdba IS-ja leta 2004, kmalu po napadu koalicijskih sil pod vodstvom ZDA na Irak leta 2003. Večinsko prebivalstvo pokrajine, kjer živi 450.000 ljudi, so sunitski Arabci, ki so vladali v času režima Sadama Huseina in so sovražno nastrojeni tako do šiitske vlade v Bagdadu kot tudi do Kurdov, ki imajo večino v z nafto bogati pokrajini Kirkuk. Zaradi teh rivalstev se je džihadistom uspelo tako dolgo obdržati v mestu, ki je ena od dveh enklav v Iraku, ki jo imajo še pod nadzorom.

Leta 2013 je Havija zahtevala spremembo naziva iz pokrajine v guvernorat, a je pokrajinski svet iz Kirkuka onemogočil havijski predlog, poroča Al Džazira.

Pomemben strateški položaj mesta
Havija leži med dvema glavnima cestama severno od Bagdada, ki vodita do drugega največjega iraškega mesta Mosul in do Kirkuka v istoimenski kurdski pokrajini. Za Irak je Havija pomembna zaradi kmetijstva, saj gre za drugi največji vir zelenjave v državi, poroča Al Džazira.

Mosul, Tal Afar, Havija ...
Provladne sile v Iraku so v boju proti IS-ju v zadnjih mesecih dosegle velike uspehe. Potem ko so julija razglasile zmago v Mosulu, so skrajneže nato pregnale iz bližnjega mesta Tal Afar, nato pa napredovale vzdolž reke Evfrat v zahodne puščave ob meji s Sirijo. Z zavzetjem Havije ostaja v Iraku pod nadzorom IS-ja le še nekaj območij in krajev vzdolž reke Evfrat ob zahodni meji s Sirijo, v kateri IS prav tako še naprej nadzira določene dele.


Pripadniki iraške vojske in paravojaške Ljudske mobilizacije so se po osvoboditvi zbrali v predmestju. Foto: Reuters
Iz mesta Havija je med ofenzivo zbežalo 12.500 ljudi, v mestu naj bi bilo še okoli 78.000 ljudi. Foto: Reuters

Svet