Katalonski premier odprl vrata razglasitvi neodvisnosti; Rajoy: Ni bilo referenduma

Barcelona poziva Bruselj, naj obsodi nasilje

"Na ta dan upanja in trpljenja so si prebivalci Katalonije zaslužili pravico, da imajo neodvisno državo v obliki republike," je po koncu glasovanja o neodvisnosti, ki ga je zaznamovalo policijsko nasilje, v katerem je bilo ranjenih 844 ljudi, dva človeka sta v kritičnem stanju, dejal katalonski premier Carles Puigdemont. Medtem španski premier Rajoy vztraja, da ni bilo referenduma o neodvisnosti.

01. oktober 2017 ob 07:18
Barcelona - MMC RTV SLO, Radio Slovenija, STA
Katalonci čakajo na izide glasovanja, veseli, da jim je uspelo izvesti referendum. Zaznamovalo ga je policijsko nasilje, v katerem je bilo ranjenih več kot 840 ljudi. Foto: Reuters

Kot je Puigdemont napovedal v televizijskem nagovoru, bo njegova vlada "v prihodnjih nekaj dneh poslala izide današnjega referenduma katalonskemu parlamentu, v rokah katerega leži suverenost naših ljudi, da lahko ukrepa v skladu z zakonom o referendumu." Slednji predvideva enostransko razglasitev neodvisnosti, če bodo izidi današnjega referenduma pokazali, da želi večina volivcev neodvisno državo. V Kataloniji mrzlično preštevajo glasove, zaenkrat niso bili objavljeni še nobeni delni izidi, vendar naj bi volivci podprli neodvisnost.

Rajoy: Naredili smo, kar smo morali
Predtem je španski premier Mariano Rajoy je na novinarski konferenci po koncu glasovanja dejal, da danes ni bilo referenduma o neodvisnosti, temveč je to del strategije proti legalnosti in demokraciji. Po njegovih besedah so bili Katalonci pretentani v glasovanje na nezakonitem referendumu. Rajoy trdi, da večina Kataloncev ni želela sodelovati na referendumu ter da so katalonski voditelji vedeli, da je ta nezakonit, a so ga vseeno izpeljali. Policijo je pohvalil za opravljanje dolžnosti.

Premier je poudaril, da ne bo obrnil hrbta možnosti dialoga, vendar znotraj zakonodaje, katalonske oblasti pa je pozval, naj "prenehajo hoditi po poti, ki ne vodi nikamor". Ob koncu govora je napovedal sestanek vseh političnih strank, na katerem naj bi se skupaj pogovarjali o prihodnosti.

Sindikati in skupine, ki podpirajo neodvisnost Katalonije, so za torek napovedali splošno stavko, je poročal časopis La Vanguardia. BDP Katalonije predstavlja približno petino španskega BDP-ja.

Obračunavanja in naboji
Razmere v Kataloniji so bile ves dan zelo napete, na več voliščih je prišlo do nasilnega policijskega obračunavanja z volivci, nacionalna policija je uporabila tudi gumijaste naboje, pri čemer je bilo ranjenih 761 ljudi, dva sta resneje poškodovana.

Do zdaj so oblasti aretirale tri ljudi, med njimi tudi dekle, zaradi "neposlušnosti in napada". Policija je vdrla na več volišč, kjer je zaplenila škatle z volilnimi lističi in glasovnice, medtem ko so prisotni Katalonci prepevali himno katalonske pokrajine.

Kljub posredovanju policije je bilo odprtih 73 odstotkov vseh volišč, je povedal tiskovni predstavnik katalonske vlade Turull.Špansko notranje ministrstvo je sporočilo, da je do 15. ure policija zaprla 92 volišč.

Glas je lahko oddal vsak čakajoči
Kot je iz Barcelone poročal dopisnik TV Slovenija Adrijan Bakič, se je že pred 20. uro, ko bi se morala zapreti volišča, polnil trg Plaza Catalunya, kjer zdaj številni Barcelončani čakajo na izid. Dopisnica Radia Slovenija Špela Novak je poročala, da volivci čakajo pred volišči in nestrpno pričakujejo izide glasovanja.

Volišča bi se morala zapreti ob 20. uri, a je tiskovni predstavnik katalonske vlade Jordi Turull pred zaprtjem volišč, ko se je razširila novica, da naj bi podaljšali njihovo odprtje, sporočil, da glasovanja uradno ne bodo podaljšali, vendar bodo ljudje, ki bodo tudi po izteku volilnega časa še čakali v vrstah, lahko oddali svoj glas.

Županja Barcelone zahtevala konec nasilja "proti nemočnemu prebivalstvu"
Turull je tudi dodal, da bo španska vlada zaradi 460 (pozneje se je številka zvišala) poškodovanih ljudi morala odgovarjati pred mednarodnimi sodišči. Dodal je, da pričakuje preštevanje več milijonov glasov. Županja katalonske prestolnice Barcelone Ada Colau je predtem zahtevala takojšen konec policijskih posredovanj proti "nemočnemu prebivalstvu". Podpredsednica španske vlade Soraya Saenz de Santamaria je dejala, da se je policija "odzvala profesionalno in sorazmerno."

Rupel: Španska policija utrdila prepričanje Kataloncev
Na povabilo katalonskega sveta za javno diplomacijo Diplocat nekdanji slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel vodi mednarodno skupino opazovalcev referenduma, v katerem je 33 državnih in evropskih poslancev iz 17 držav. "Odziv španske policije je gotovo utrdil prepričanje organizatorjev in volivcev v Kataloniji. Menim, da je proces nezaustavljiv in da so stvari nepovratne. Katalonci se ne bodo pomirili, v prihodnosti bo treba najti odločitve, ki bodo sprejemljive," je referendumsko dogajanje komentiral Rupel.

V Bruslju za zdaj molčijo
"Evropske institucije pozivamo, naj obsodijo nasilje nad evropskimi državljani," je pozval katalonski zunanji minister Raul Romeva i Rueda. Njegovemu pozivu se je pridružil tudi katalonski predstavnik pri EU-ju Amadeu Altafaj, ki je predsednika in podpredsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja in Fransa Timmermansa pozval k posredovanju.

Kljub pozivom k odzivu na dogajanje v Kataloniji v Bruslju za zdaj molčijo. Evropska komisija se je že pred referendumom izogibala izrekanju stališč do referenduma, je pa poudarila, da je treba spoštovati zakone. Tako je na neki način stopila na stran Madrida, ki je referendum razglasil za nezakonit in neustaven.

Današnje nasilje je od evropskih voditeljev obsodil zgolj belgijski premier Charles Michel. "Nasilje nikoli ne more biti odgovor. Obsojamo vse oblike nasilja in ponavljamo poziv k političnemu dialogu," je po poročanju nemške tiskovne agencije DPA poudaril Michel.

Odzvala se je tudi škotska premierka Nicola Sturgeon, ki si sicer prizadeva za neodvisnost Škotske od Velike Britanije. "Čedalje bolj zaskrbljena sem nad fotografijami iz Katalonije. Ne glede na stališče o neodvisnosti - vsi moramo obsoditi te prizore in pozvati špansko vlado, naj spremeni svoje ravnanje, preden se kdo huje poškoduje. Naj ljudje mirno volijo," je sporočila.

Johnson: Referendum ni bil ustaven
Velika Britanija je izrazila zaskrbljenost nad nasiljem med referendumom, vendar ga je označila za protiustavnega. "Seveda smo zaskrbljeni nad nasiljem, vendar - kolikor razumem - je referendum protiustaven, zato je treba doseči ravnotežje," je dejal britanski zunanji minister Boris Johnson.

Pred volišči gneča
Na voliščih so se cel dan vile dolge kolone volivcev, ki so čakali, da bodo oddali svoj glas. Katalonska vlada je volivcem, katerih volišče je bilo zaprto, sporočila, da lahko glasujejo kjer koli. Glasovanje pa je bilo oteženo zaradi težav z internetnimi povezavami, je poročala dopisnica Radia Slovenija Špela Novak.Katalonska vlada je sicer za glasovanje predvidela približno 2.300 volišč, a so iz Madrida že v soboto sporočili, da so jih več kot polovico zaprli.

Preberite tudi:

Odziv slovenskega političnega vrha na dogajanje v Kataloniji

O ozadju referenduma:

"Madrid je preveč časa izgubil s tem, ko je Kataloniji govoril ne"

Z gumijastimi naboji nad volivce
Policija je z gumijastimi naboji streljala na ljudi pri eni izmed šol v Barceloni, v katero je vstopila, da bi zasegla volilne skrinjice. Protestniki so skušali policiji preprečiti, da bi zapustila volišče, ta pa je odgovorila z gumijastimi naboji in gumijevkami. Španska policija na "volilne skrinjice, volilne lističe in šole" odgovarja z "gumijevkami in gumijastimi naboji", je dejal predsednik katalonske regionalne vlade Carles Puigdemont, ki je to označil za "neupravičena in neopravičljiva dejanja".

Policija je že takoj po odprtju posredovala na več voliščih. Španski dnevnik El País je poročal, da so ponekod ukrepali pripadniki španske policije in polvojaških enot Guardie Civil, saj katalonska regionalna policija Mossos d'esquadra ni zaprla volišč. Ponekod so policisti v protiizgredni opremi preprečevali ljudem, da vstopijo na volišče.

Gasilci volivce ščitili pred policijo
Katalonski gasilci so podprli volivce in med špansko policijo ter Katalonci vzpostavili živo verigo, s katero so preprečili spopade in tako obranili civiliste pred nasiljem.

Oblasti: Končajte referendumsko farso
Španske oblasti so Puigdemonta pozvale, naj konča to referendumsko "farso". "Puigdemont in njegovi sodelavci so edini odgovorni za vse, kar se je danes zgodilo in kar bi se še lahko, če ne bodo končali te farse," je dejal predstavnik španske vlade v Kataloniji Enric Millo.

Županja Barcelone Ada Colau je španskega konservativnega premierja Mariana Rajoya označila za strahopetca in ga pozvala k odstopu. Ob tem je zahtevala, naj policija preneha uporabljati silo proti volivcem in volivkam, poroča Guardian.

Špansko notranje ministrstvo medtem sporoča, da je bilo poškodovanih 12 policistov. Med njimi je devet pripadnikov nacionalne policije in dva člana paravojaške policijske enote Guardia Civil.

Ljudje so na referendumu odgovarjali na vprašanje: "Ali želite, da Katalonija postane neodvisna država v obliki republike?"

Eno izmed posredovanj policije med zasegom volilnih skrinjic:

La Policía requisa las urnas del colegio Ramon Llul de Barcelona https://t.co/olQ9MGugDI #CatalanReferendum pic.twitter.com/Z0zJMCewwV

— Europa Press (@europapress) 1 October 2017

Posredovanja tudi v Gironi
Policija je vdrla tudi na volišče oziroma telovadnico v Gironi, kjer naj bi glas oddal Puidgemont. Puigdemont je po poročanju Reutersa sicer oddal glas, a v vasi Cornella del Terri blizu Girone, ne pa na volišču, kjer je bilo prvotno mišljeno. Špansko notranje ministrstvo je medtem sporočilo, da je policija zasegla volilne skrinjice na več voliščih po Kataloniji. Kot je sporočila vlada v Madridu, policija posreduje, da odstrani volilni material, ne pa proti ljudem, ki želijo glasovati.

Katalonska vlada: glasujete lahko kjerkoli, veljavne tudi doma narejene Tiskovni predstavnik katalonske vlade Jordi Turull je dejal, da so vzpostavili sistem, ki preprečuje večkratno glasovanje. Ob tem bodo kot veljavne označene tudi glasovnice, ki jih bodo ljudje natisnili doma. Španske oblasti so v minulih dneh namreč zasegle več milijonov glasovnic.

Ponoči je bilo mirno
Španske oblasti so v soboto blokirale mobilne aplikacije, prek katerih je katalonska vlada volivcem sporočala, na kakšen način lahko glasujejo, pa tudi aplikacije za elektronsko štetje glasov.

Šole, v katerih poteka glasovanje, so odprte že ves konec tedna, dan in noč. "V petek po koncu pouka se nas je nekaj odločilo, da bomo ostali v šoli in da bo šola ostala odprta za nedeljsko glasovanje. Trikrat ali štirikrat nas je prišla pogledat katalonska policija, ki je le ugotovila, da je vse v redu in naredila nekakšen zapisnik," je povedal eden izmed mladih volivcev.

Več kot pet milijonov volilnih upravičencev
Volilno pravico ima več kot 5,3 milijona Kataloncev, zagovorniki neodvisnosti pa ob nasprotovanju Madrida ocenjujejo, da bi bil milijon glasov za neodvisnost že izreden uspeh. Izid referenduma, ki sta ga španska vlada in ustavno sodišče označila za nezakonitega, je za katalonsko vlado zavezujoč. V Barceloni so včeraj pod geslom "Katalonija je Španija" potekale tudi demonstracije nasprotnikov neodvisnosti, danes pa tudi v Madridu.

Dolgoletne zahteve po večji avtonomiji
Katalonija, bogata španska pokrajina s 7,5 milijona prebivalcev, že dolgo zahteva večjo avtonomijo. Eden glavnih razlogov za to je, da v državno blagajno daje več kot iz nje dobi. Separatistični politiki so poleg tega že več let poskušali od centralne vlade v Madridu pridobiti dovoljenje za izvedbo referenduma o neodvisnosti po zgledu referenduma na Škotskem, ki se je leta 2014 končal z zavrnitvijo samostojne poti. Separatistične stranke v Kataloniji so na regionalnih volitvah septembra 2015 osvojile 47,6 odstotka glasov, s čimer so si v parlamentu zagotovile tesno večino 72 od skupno 135 sedežev. Na začetku meseca so sprejele zakon o organizaciji referenduma, ki ga je špansko ustavno sodišče kmalu razveljavilo, kar pa ni ustavilo organizatorjev, da ga danes kljub ostremu pritisku Madrida ne bi izvedli.



Volitve opazuje skupina 33 mednarodnih opazovalcev iz 17 držav, gre za člane zdajšnjih in nekdanjih vlad, parlamentov in Evropskega parlamenta, ki jih vodi nekdanji slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel.


M. R., B. V., J. R., K. T.
Fotogalerija:
Prizori iz Katalonije, ki so danes preplavili svetovne medije. Foto: Reuters
Po zaprtju volišč v Kataloniji zdaj preštevajo glasovnice. Foto: Reuters
Nestrpno čakanje na izide glasovanja. Foto: Reuters
Množica ljudi tik pred koncem referenduma posluša govorce. Foto: Reuters
Policija se je soočila z zagovorniki referenduma. Foto: AP
Referendum poteka v zelo napetem ozračju, ki se je sprevrglo v nasilno obračunavanje policije z udeleženci referenduma. Foto: Reuters
Predsednik regionalne katalonske vlade Carles Puigdemont je svoj glas oddal, a ne na volišču, kjer je bilo predvideno, saj so vanj vdrli policisti. Foto: EPA
Španska policija je uporabila tudi gumijaste naboje. Foto: AP
V Madridu so se v središču mesta zbrali nasprotniki katalonskega referenduma o neodvisnosti. Zvečer pa naj bi bile organizirani protesti proti ravnanju španske vlade zoper katalonske volivce in volivke. Foto: EPA
Policija je želela na vsak način preprečiti izvedbo referenduma. Foto: EPA
Olajšanje in veselje ob koncu glasovanja, ki mu sledi preštevanje glasov na voliščih. Foto: Reuters
Množica na trgu Plaza Catalunya čaka na izide referenduma, ki ga je zaznamovalo policijsko nasilje. Foto: Reuters
Pred enim izmed volišč, ki ga policija še ni zaprla, Katalonci takole čakajo na oddajo svojega glasu. Foto: Reuters
Ljudje želijo na vsak način zagotoviti izvedbo referenduma. Foto: Reuters
Barcelona Foto: Reuters
Barcelona Foto: Reuters
Barcelona Foto: Reuters
Barcelona Foto: Reuters
Barcelona Foto: Reuters
Barcelona Foto: Reuters
Badalona Foto: Reuters
Badalona Foto: Reuters
Čakalna vrsta pred voliščem na eni od šol v Barceloni. Foto: Reuters
Katalonci opozarjajo, da španske oblasti delujejo nedemokratično. Foto: Reuters

Svet


"Pahorjeva priljubljenost izvira iz dejstva, da se Slovenci nimajo nad ničimer pritoževati"

Francoski aktivisti Puigdemontu ponudili zatočišče

Tajfun Lan na Japonskem zahteval sedem življenj, okoli sto je ranjenih

Napadalec na radiu Eho Moskve zabodel novinarko