Madrid: Storili bomo vse v okviru zakona, da preprečimo razglasitev neodvisnosti

Katalonska vlada napoveduje korake v smeri razglasitve neodvisnosti
B. V.|02.10.2017 ob 06:50
Barcelona,Madrid - MMC RTV SLO, STA
Madrid napoveduje ukrepe za ohranitev enotne države. Prizor s sobotnega shoda proti katalonski neodvisnosti v Madridu. Foto: Reuters

Na nedeljskem referendumu je po podatkih katalonske vlade za neodvisnost Katalonije glasovalo 90 odstotkov volivcev in volivk. Medtem iz Madrida sporočajo, da bodo storili vse, kar jim omogoča zakon, da preprečijo razglasitev neodvisnosti.

Po podatkih regionalne vlade se je glasovanja, ki ga je sicer zasenčilo nasilje španske policije, udeležilo 2,26 milijona volivcev oziroma 42 odstotkov volilnih upravičencev. Po poročanju tujih tiskovnih agencij je na referendumu proti odcepitvi od Španije glasovalo 6,8 odstotka volivcev. Po poročanju BBC-ja je predstavnik katalonskih oblasti dejal, da več kot 750.000 glasov niso mogli prešteti, ker je policija zaprla volišča in zasegla volilne skrinjice. BBC še poroča, je treba glede na razmere, v katerih je potekalo glasovanje, izide jemati s pridržkom.

Španski pravosodni minister Rafael Catala je v pogovoru za špansko televizijo dejal, da bo vlada v Madridu naredila vse, kar ji omogoča zakon, da bo preprečila katalonski vladi razglasitev neodvisnosti pokrajine. "Če bo kdo želel razglasiti neodvisnost dela Španije, česar ne more, ker za to nima pristojnosti, bomo morali narediti vse, kar nam omogoča zakon, da ne bo tako," je dejal minister, ki sicer meni, da je treba obnoviti dialog.

Županja Barcelone Ada Colau, ki je zaradi nedeljskega policijskega nasilja premierja Mariana Rajoyja označila za strahopetca in ga pozvala k odstopu, je medtem opozorila, da morebitna enostranska razglasitev neodvisnosti "ne bi bila najboljša pot" za rešitev krize v Kataloniji.

Evropska komisija: Referendum ni bil zakonit
Evropska komisija je v odzivu na nedeljsko dogajanje v Španiji po poročanju Reutersa sporočila, da referendum glede na špansko ustavo ni bil zakonit in da gre za notranje vprašanje Španije, ki mora biti rešeno v okviru španskega ustavnega reda. Ob tem so v komisiji poudarili potrebo po enotnosti, vse vpletene pa so pozvali k dialogu.

Kot so sporočili, nasilje nikoli ne sme biti politično orodje. Dodali so, da zaupajo španskemu premierju Rajoyu, da bo obvladal situacijo. V ponedeljek naj bi se predsednik komisije Jean-Claude Juncker pogovoril z Rajoyem.

Puigdemont: Sramotna stran španske zgodovine
Predsednik katalonske vlade Carles Puigdemont je še dejal, da je "španska vlada danes napisala sramotno stran v svoji zgodovini s Katalonijo. Na žalost ni prva. Prepogosto sta bila represija in nasilje odgovor države na prizadevanja Katalonije".

Poudaril je, da Evropska unija ne bo več mogla gledati stran. "Položaj, ki je v Kataloniji nastal zaradi nepopustljivosti in represije, zaradi absolutnega zanikanja realnosti, sovražnosti do demokratičnih zahtev državljanov naše države, ni več notranja zadeva," je zatrdil. EU in večina evropskih držav so bili doslej v odzivih na dogajanje v Kataloniji zadržani, pri čemer so poudarjali, da gre za notranje zadeve Španije.

Po končanem glasovanju je predsednik katalonske vlade Carles Puigdemont v televizijskem nagovoru dejal, da bo njegova vlada "v prihodnjih nekaj dneh poslala izide današnjega referenduma katalonskemu parlamentu, v rokah katerega leži suverenost naših ljudi, da lahko ukrepa v skladu z zakonom o referendumu". V primeru večinskega glasovanja za neodvisnost zakon predvideva enostransko razglasitev neodvisnosti.

Premier Rajoy: Kriva je katalonska vlada
Španski premier Mariano Rajoy iz vladajoče konservativne Ljudske stranke je v nedeljo zvečer zatrdil, da v Kataloniji ni bilo referenduma in da so s tem, ko so ga preprečili, ubranili pravno državo. Krivdo za dogajanje v Kataloniji je pripisal katalonski vladi, "ki je prekršila zakonodajo".

Dejal je, da so katalonske oblasti že mesece vedele, da je referendum o samostojnosti nezakonit in da ga ne bodo dopustili, a so vseeno vztrajale in "napadle pravno državo in demokratični model".

Ker je špansko ustavno sodišče referendum označilo za neustaven, so ga španske oblasti skušale preprečiti, tudi z nasiljem policije nad ljudmi, ki so bili na voliščih ali so hoteli glasovati. Po podatkih katalonske vlade je bilo ranjenih 844 ljudi, dva sta v kritičnem stanju. Ranjenih je tudi 33 policistov. Policija je uporabila gumijevke, solzivec in tudi gumijaste naboje.

"Potovanje nazaj v času"
Kot je za Slovensko tiskovno agencijo dejal vodja delegacije katalonske regionalne vlade v Srednji Evropi Adam Casals, je bilo ukrepanje španske policije na dan glasovanja grozljivo. Takšnega nasilja policije ni po njegovih besedah pričakoval nihče.

"Včerajšnji dan je bil kot potovanje nazaj v času," je dejal. Kar se je zgodilo, ni sramotno samo za špansko demokracijo, temveč tudi za države v EU-ju, je dejal in kot sramotno ocenil tišino Unije. "Zgodovina bo sodila tiste, ki so tiho," je dodal.

Ob tem katalonske oblasti pozivajo EU, naj na podlagi sedmega člena pogodbe EU-ja proti Španiji ukrepa zaradi kršenja temeljnih pravic, s potencialnim "ciljem, da državo celo izključi iz EU-ja". "Ni mogoče, da se nič ne zgodi, ko so državljanske in temeljne pravice sredi EU-ja kršene na tak način," je dejal Casals.

Napovedana splošna stavka
Zaradi hudih kršitev pravic in svoboščin je 44 katalonskih združenj in sindikatov, med njimi tudi dva glavna, UGT in CCOO, za torek napovedalo splošno stavko.


Referendum je potekal v znamenju nasilja španske policije. Foto: Reuters
Katalonska vlada je sporočila, da je velika večina ljudi na referendumu glasovala za neodvisnost, a tudi po njenih podatkih je glasovalo manj kot polovica volivk in volivcev. Foto: Reuters
Španski premier Mariano Rajoy je dejal, da referenduma pravzaprav ni bilo, španska vlada pa je policijo pohvalila za profesionalen odnos. Foto: Reuters
Katalonski volivci in volivke so se ne glede na ovire množično odpravili na volišča. Foto: Reuters

Svet