Nobelova nagrada za mir kampanji za jedrsko razoroževanje ICAN

Lani je nagrado prejel kolumbijski predsednik Juan Manuel Santos

Nobelova nagrada za mir gre letos v roke Mednarodni kampanji za jedrsko razoroževanje (ICAN), ki jo sestavlja skupnost nevladnih organizacij iz okoli sto držav.

06. oktober 2017 ob 11:07
Oslo - MMC RTV SLO, STA, Reuters
ICAN sestavljajo nevladne organizacije iz okoli sto držav. Foto: Reuters

Petčlanski norveški Nobelov odbor, ki ga imenuje norveški parlament, je odločitev pojasnil z besedami, da ICAN predstavlja vodilnega igralca civilne družbe v prizadevanjih za prepoved jedrskega orožja. "ICAN-ova prizadevanja za svet brez jedrskega orožja so v preteklih letih dobila nov zagon in novo moč. ICAN si močno prizadeva tudi za ozaveščanje o katastrofalnih humanitarnih posledicah uporabe tega orožja," je sporočil odbor, ki je ob razglasitvi tudi poudaril, da so nujni koraki k postopnemu uničenju 15.000 jedrskih konic, kolikor jih obstaja na svetu. "Živimo v svetu, v katerem strah pred uporabo jedrskega orožja že dolgo ni bil tako velik," je dodala predsednica Nobelovega odbora Berit Reiss-Andersen.

ICAN je vzniknil v Avstraliji, uradno pa je začel delovati na Dunaju leta 2007. Danes ima sedež v Ženevi.Izvršna direktorica kampanje Beatrice Fihn je v prvem odzivu dejala, da je "vzhičena". "Nobelova nagrada pomeni priznanje za naše dolgoletno delo. Posebej moram omeniti "hibakuše", Japonce, ki so preživeli jedrski bombi leta 1945. Nagrado bomo izkoristili za pritisk na države, naj končno podpišejo in ratificirajo pogodbo o prepovedi jedrskega orožja." Med partnerskimi organizacijami ICAN-a ni nobene iz Slovenije.

Nobelovo nagrado je v preteklosti prejelo že 19 posameznikov in organizacij, ki so bili povezani za omejitev uporabe orožja oziroma njegov nadzor. Julija letos je 122 držav sprejelo pogodbo o prepovedi jedrskega orožja, a med podpisnicami ni nobene izmed držav, ki uradno posedujejo jedrsko orožje, torej stalnih članic Varnostnega sveta ZN-a ZDA, Rusije, Kitajske, Velike Britanije in Francije, pa tudi Indije, Pakistana in Severne Koreje. Med državami, ki imajo jedrsko orožje, je tudi Izrael, ki pa tega uradno ne priznava, kot tudi niti ne zanika. Med državami podpisnicami pogodbe o prepovedi jedrskega orožja prav tako ni članic zveze Nato, vključno s Slovenijo. Celo Japonska je bojkotirala pogajanja o sporazumu.

ZN: Dobro znamenje
Tiskovna predstavnica ZN-a Alessandra Vellucci je v Ženevi dejala, da je podelitev nagrade ICAN-u "dobro znamenje, da bo pogodbo o prepovedi jedrskega orožja podpisalo še več držav in da bo ratificirana", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

EU: Zavezani svetu brez jedrskega orožja
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Federica Mogherini je po dodelitvi nagrade izpostavila zavezanost Unije svetu brez jedrskega orožja. Dodala je, da si EU stalno prizadeva za polno uresničevanje pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT), za uveljavitev pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov (CTBT) in za mirno politično rešitev za dosego denuklearizacije Korejskega polotoka. Velika večina držav EU-ja je sicer nasprotovala sporazumu o prepovedi jedrskega orožja.

Tudi EU je prejemnik Nobelove nagrade za mir. Prejel jo je leta 2012, in sicer za spodbujanje miru, demokracije in človekovih pravic v Evropi.

Rusija in Nato hladna
Rusija se je na odločitev o Nobelovem nagrajencu odzvala zadržano. Tiskovni predstavnik Kremlja je v odzivu poudaril, da je Rusija "odgovorna članica jedrskega kluba", in ponovil stališče ruskega predsednika Vladimirja Putina, da je jedrsko ravnovesje pomembno za mednarodno varnost.

Kot medtem poročajo tuje tiskovne agencije, je odziv zveze Nato, ki ima tri članice z jedrskim orožjem (ZDA, Velika Britanija, Francija), leden. Kot je poudarilo zavezništvo, je treba v prizadevanjih za odpravo jedrskega orožja upoštevati "realne okoliščine" svetovne varnosti.

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je sicer pozdravil pozornost, ki jo je Nobelov odbor z nagrado posvetil jedrskemu razoroževanju, a je za julijski sporazum o prepovedi jedrskega orožja dejal, da ogroža dolgoleten napredek na področju neširjenja jedrskega orožja.

MZZ: Za postopno jedrsko razoroževanje
V odzivu na podelitev nagrade je slovensko ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ) poudarilo, da ceni prizadevanja kampanje za svet brez jedrskega orožja. Z ministrstva so sporočili, da se Slovenija tako kot ICAN zavzema za svet brez jedrskega orožja, a za postopno razoroževanje na podlagi izvajanja pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT).

"V postopnem procesu jedrskega razoroževanja identificiramo konkretne, praktične, transparentne ukrepe (kot npr. prepoved jedrskih poskusov, zagotovitev načina verifikacije jedrskega razoroževanja, dogovor o omejitvi proizvodnje cepljivih snovi za jedrsko orožje), ki bi pomagali graditi zaupanje in postopno omogočali jedrsko razoroževanje, ki bo učinkovito, nepovratno, preverljivo in univerzalno," so sporočil na MZZ-ju.

Cerar: Sporazum je populistično všečen
Spomnimo, premier Miro Cerar je na pozive Levice, naj vlada pristopi k sporazumu o prepovedi jedrskega orožja, septembra odgovoril, da je sporazum morda populistično všečen, vendar ne more imeti nekih realnih posledic.

Današnja dodelitev Nobelove nagrade po mnenju Levice dokazuje, da je bil Cerarjev odziv neprimeren. "V Levici smo prepričani, da bi morala Slovenija spremeniti stališče in k sporazumu pristopiti nemudoma. S tem bi podprla prizadevanja več kot polovice svetovnega prebivalstva za ustavitev širjenja jedrskega orožja, po drugi strani bi se zavezala, da Natovo jedrsko orožje ne bo nikoli nameščeno na našem ozemlju ali uporabljeno v našem imenu," so zapisali v sporočilu za javnost.

V stranki so za prihodnji ponedeljek sklicali nujno sejo odbora DZ-ja za zunanjo politiko, glede katere pričakujejo, da se je bo udeležil tudi premier in pojasnil, ali ima Slovenija samostojno stališče do uporabe jedrskega orožja.

Nagrada kot odsev časa
"Gre za odsev časa, v katerem živimo. Verjetnost jedrskega spopada prvič po koncu hladne vojne ponovno narašča in v tem kontekstu se je Nobelov odbor odločil, da temu posveti pozornost," je dejal obramboslovec Klemen Grošelj. Nobelov odbor je po njegovem mnenju s to potezo za nekaj časa preusmeril pozornost svetovne javnosti na vprašanje jedrskega oboroževanja oziroma razorožitve.

Glede na to, da je aktualno vprašanje severnokorejskega jedrskega programa, da je intenzivnost modernizacije jedrskih arzenalov po svetu velika in da je z jedrskim orožjem in jedrsko proliferacijo povezanega veliko dogajanja po svetu, odločitev odbora ni presenetljiva. Grošelj je omenil tudi pobude, da bi tudi Nemčija postala jedrska sila.

Miroslav Gregorič kritičen do slovenske vlade
Strokovnjak za jedrsko varnost Miroslav Gregorič je v prvem odzivu na novico o letošnjem Nobelovem nagrajencu za mir izrazil navdušenje. "Bravo, bravo, bravo," je zapisal na družbenem omrežju Twitter.

Kritičen je bil do Slovenije, ki ni podpisala omenjene pogodbe o prepovedi jedrskega orožja. "Kakšen izgovor bo zdaj našla naša vlada, da ne podpiše pogodbe o prepovedi jedrskega orožja? Da so podporniki sami populisti, kot 122 držav, ki so 7. 7. 2017 izglasovale pogodbo in papež z Vatikanom in komite za Nobelove nagrade," je vprašal.

Pester nabor kandidatov
Odbor je letos prejel 318 nominacij, za 215 posameznikov in 103 organizacije. Med nominiranimi so bili med drugim sirske Bele čelade, kongovski zdravnik Denis Mukwege, zaprti savdski bloger Raif Badavi ter žvižgača Julian Assange in Edward Snowden. Neimenovani državljan ZDA je nominiral tudi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki Severni Koreji odkrito grozi z vojaškim posredovanjem, za njegova prizadevanja za mir z "ideologijo moči". Med kandidati so bili tudi nemška kanclerka Angela Merkel, igralec in glasnik varovanja okolja Leonardo DiCaprio, pokojni britanski glasbenik David Bowie in papež Frančišek. Med vidnejšimi kandidati sta bila tudi iranski zunanji minister Mohamed Džavad Zarif in visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Federica Mogherini.

Lani nagrada v Kolumbijo
Lani je nagrado prejel kolumbijski predsednik Juan Manuel Santos za prizadevanja za končanje več kot polstoletne državljanske vojne. Do zdaj najmlajša nobelovka za mir je s 17 leti leta 2014 postala pakistanska borka za pravice otrok Malala Jusafzaj, med preteklimi nagrajenci pa so tudi Martin Luther King, mati Terezija, Nelson Mandela, Theodore Roosevelt in Barack Obama. Med 103 posamezniki, ki so postali Nobelovi lavreati, je le 14 žensk.

Teden Nobelovih nagrajencev
Objave letošnjih nobelovcev so se začele v ponedeljek, ko so sporočili imena nagrajencev za medicino. V torek so razglasili nagrado za izjemne dosežke na področju fizike, v sredo pa dobitnika nagrade za kemijo. V četrtek so razglasili ime nagrajenca za književnost, prihodnji ponedeljek pa bo kot zadnja na vrsti Nobelova nagrada za ekonomijo.

Nobelove nagrade podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Alfred Nobel. Dobitniki bodo nagrade, letos vredne po devet milijonov švedskih kron oziroma 931.000 evrov, prejeli na tradicionalni slovesnosti 10. decembra, na obletnico Nobelove smrti.


A. P. J., B. V.
Julija letos je 122 držav sprejelo pogodbo o prepovedi jedrskega orožja, a med podpisnicami ni nobene izmed držav z jedrskim orožjem, prav tako je niso podpisale članice Nata, vključno s Slovenijo. Foto: EPA
Izvršna direktorica ICAN-a Beatrice Fihn po razglasitvi Nobelove nagrade. Foto: Reuters
Dobitnika je razglasila Berit Reiss-Andersen, predsednica norveškega Nobelovega odbora. Foto: Reuters
Nobelov odbor je pozval jedrske države k pogajanjem, na katerih bi se dogovorili za postopno uničenje 15.000 jedrskih konic, ki obstajajo na svetu. Foto: EPA

Svet


Katalonija pred odvzemom avtonomije. Evropski voditelji na strani Madrida.

Kurdski uradniki: Iz Kirkuka pobegnilo okoli 100.000 Kurdov. ZN zaskrbljen.

ZDA: Hamas se mora razorožiti in priznati Izrael, če želi biti del palestinske vlade

Italijanski notranji minister: V Sirijo in Irak odpotovalo do 30.000 tujih borcev