V Nemčiji pred volitvami strah pred ruskim vmešavanjem

Pomanjkljiva programska oprema za štetje glasov
J. R.|21.09.2017 ob 19:08
Berlin - MMC RTV SLO, STA
Ruski predsednik Putin je zagotovil, da se Rusija na državni ravni ne poskuša vmešavati v nemške volitve, dodal pa je, da ne more prevzeti odgovornosti za patriotske hekerje. Foto: Reuters

Hujšega vpletanja Rusije v skorajšnje nemške parlamentarne volitve varnostne službe niso zaznale, vendar po kibernetskih napadih in lažnih novicah v zadnjih letih v Nemčiji ostajajo previdni.

Nemški mediji so že lani poročali, da se varnostne službe bojijo, da bi utegnila Rusija s kibernetskimi napadi in celo sabotažami na kritično infrastrukturo v Nemčiji vplivati na izid letošnjih volitev bundestaga.

Letos poleti naj bi nemška notranja obveščevalna služba BfV zaznala povečano število sistematičnih napadov ruskih in kitajskih hekerjev na nemške politike, stranke, ministrstva, veleposlaništva ter celo kanclerski urad in vojsko. Kontinuiranost napadov in cilji napadalcev naj bi nakazovali, da gre za "poskus strateškega vohunjenja".

Obveščevalci naj bi tudi sumili, da gre pri ruskih hekerskih napadih na stranke in politike za poskus vplivanja na volitve. Svojim žrtvam naj bi namreč ukradli zaupno elektronsko pošto ali druge občutljive podatke ter jih nato pred volitvami izsiljevali, da jih bodo razkrili javnosti.

"Računam, da bodo pred volitvami v javnost prišle informacije - pa naj bodo napačne, ponarejene ali resnične - s ciljem vplivati na glasove volivcev, tako kot se je zgodilo v ZDA in pred predsedniškimi volitvami v Franciji," je poleti javno opozoril prvi mož BfV-ja Hans-Georg Maassen.

Okrepljeni strahovi po napadu na bundestag
Kot pojasnjuje nemška tiskovna agencija DPA, so se strahovi pred ruskim vmešavanjem okrepili po kibernetskem napadu na bundestag maja 2015, v katerem so hekerji, za katerimi naj bi stale ruske varnostne službe, ukradli za 17 gigabitov podatkov - med drugim elektronsko shranjene dokumente in kontaktne podatke poslancev.

De Maiziere zanika rusko vmešavanje
Nemški notranji minister Thomas de Maiziere je pred dnevi v intervjuju za največji nemški dnevnik Bild dejal, da za zdaj niso zaznali, da bi se ruski predsednik Vladimir Putin vpletal v volilni boj v Nemčiji ali da bi se kdo množično vpletal v volitve iz tujine.

Putin ne prevzema odgovornosti za dejanja hekerjev
Tudi politiki v Moskvi vsako vmešavanje v nemške volitve odločno zavračajo. "Vsi ti očitki so neutemeljeni," je ruski zunanji minister Sergej Lavrov marca zatrdil nemškemu kolegu Sigmarju Gabrielu. Tudi Putin je junija poudaril, da česa takega na ravni države ne počnejo, a dodal, da za dejanja ruskih hekerjev, ki jih vodi patriotizem, ne more prevzemati in ne bo prevzemal odgovornosti.

Pomanjkljivo programsko opremo naj bi posodobili
Septembra je sicer prišlo na dan, da programska oprema, s katero se po koncu glasovanja volilni izidi s posameznih nemških volišč v digitalni obliki pošiljajo v centralo v Berlinu, ni niti približno dovolj zaščitena pred morebitnimi napadi hekerjev. Ponudnik opreme naj bi medtem to že posodobil in odpravil varnostne luknje. V Nemčiji se sicer še vedno voli na papirju, tako da pristojni zatrjujejo, da bi lahko ob vsakem sumu manipulacij z izidi glasove še vedno znova prešteli na roko.

Rusija financira propagandne medije
Francoska tiskovna agencija AFP medtem izpostavlja, da Nemčija le ni popolnoma ubežala "dolgi roki Rusije", saj ta podobno kot v več drugih evropskih državah tudi tu sodeluje pri razpihovanju strahu pred muslimanskimi priseljenci, ta pa koristi skrajno desnim populističnim strankam, kakršna je Alternativa za Nemčijo (AfD).

Od Kremlja financirani mediji, kot sta Russia Today in Sputnik, o stranki zelo pozitivno in veliko poročajo. AfD, ki med drugim nasprotuje sankcijam proti Rusiji, pa dejavno nagovarja 2,5-milijonsko rusko skupnost v Nemčiji, med drugim z ruskim kanalom na YouTubu. Posebej priljubljena naj bi bila med starejšimi in revnimi Rusi.

Lažna novica o posilstvu v Nemčiji
AFP tudi spominja na lanski primer lažne novice, ko so ruski mediji razširili zgodbo, kako naj bi trije muslimani v Nemčiji posilili 13-letno dekle rusko-nemškega rodu in kako naj bi nemška policija in politika to prikrivali javnosti. Čeprav je nemška policija to nemudoma zanikala, je zgodba sprožila proteste v Nemčiji živečih Rusov in celo diplomatski spor med Berlinom in Moskvo.


"Računam, da bodo pred volitvami v javnost prišle informacije s ciljem vplivati na glasove volivcev," je poleti dejal prvi mož nemške obveščevalne službe BfV (levo). Foto: EPA

Svet