Foto: Nacistično obalno letovišče postaja luksuzni resort

Prora - cilj je bil postaviti največje letovišče na svetu
K. S.|05.11.2017 ob 09:40
Berlin - MMC RTV SLO
Prora se razteza na petih kilometrih vzdolž obale. Foto: EPA

Dolga leta Nemci niso prav dobro vedeli, kaj naj naredijo s Proro - kompleksom počitniških blokov vzdolž baltske obale, zgrajenih tik pred drugo svetovno vojno kot nacistično letovišče. Zdaj so se odločili, da jo preuredijo v luksuzni resort.

Leta 1936, tri leta, preden je Nemčija napadla Poljsko, je Adolf Hitler na beli peščeni obali otoka Rügen v Baltskem morju, 300 kilometrov severno od Berlina, ukazal gradnjo največjega turističnega letovišča na svetu, ki so ga poimenovali Prora.

Delo arhitekta Clemensa Klotza so zasnovali kot enega izmed t. i. taborov moč skozi radost (Kraft durch Freude), ki so jih nacisti postavili za strankarske privržence, v njej pa bi v 11.000 sobah lahko prespalo do 20.000 ljudi. Projekt, ki so ga v začetni fazi ocenili na 25 milijonov funtov, je nazadnje stal več kot 750 milijonov, raztezal se je na petih kilometrih, gradilo pa ga je več kot 9.000 delavcev.

Prvi poskus množičnega turizma
Prora je bila dejansko prvi poskus množičnega turizma (ki ga je 20 let pozneje udejanjila Španija) in hkrati poskus pod geslom "oddih za vse" zgraditi najslavnejše nacistično letovišče. Željo po ponudbi rekreacije in obilice telesne vadbe so združili z željo po grajenju zvestobe in vdanosti nacistom med delavskim razredom, zato bi v letovišču ponujali tudi ideološko poučevanje.

Kot je za Business Insider povedal zgodovinar in vodič Roger Moorhouse - namen Prore je bil služiti kot nekakšna pacifistična gesta, "korenček" ljudstvu, da bi ostalo na Hitlerjevi strani.

Kompleks bi moral v končni različici vključevati kino, gledališče, banketno dvorano za 25.000 ljudi in dva bazena. A načrte je prekrižala vojna in letovišče ni bilo nikoli dokončano. Ko je Sovjetska vojska ob koncu vojne prevzela nadzor nad Vzhodno Nemčijo, so tabor uporabljali za vojaške namene in se ni pojavljal na popotniških zemljevidih. Vse od padca komunistične Vzhodne Nemčije leta 1989 je bil kompleks Prora zapuščen in prazen ter je postopno propadal, na vprašanje o njegovi prihodnosti pa ni bilo nobenega odgovora.

Nacistično megalomanstvo
Kompleks je poleg shajališča nacistov v Nürnbergu in berlinskega letališča Tempelhof ena najimpozantnejših nemških arhitekturnih zapuščin tretjega rajha, znanega po svoji afiniteti do megalomanstva. A zaradi njegove velikosti in slabega stanja v letih po združitvi Nemčije interesentov za nakup ni bilo kaj dosti.

Prora je danes v lasti nemške nepremičninske družbe Metropole Marketing, ki je leta 2011 en trakt kompleksa preuredila v hostel s 96 sobami in 402 posteljama - gre za največji hostel ne le v Nemčiji, ampak na svetu. In to je le delček Prore!

Milijonska investicija
Preostanek kompleksa je nemško-avstrijska družba želela preurediti v hotel, velnes center in petzvezdične počitniške apartmaje. Po začetnih težavah zdaj že nekaj mesecev potekajo intenzivna gradbena dela luksuznega resorta, v katerem posamezni apartmaji stanejo od 344.000 do 775.000 evrov, odvisno od lokacije in velikosti. Prvi novi apartmaji so se odprli lani. Stroške celotne investicije ocenjujejo na 100 milijonov evrov. Trenutno so štiri stavbe v postopku prenove, peta je preurejena v že omenjeni hostel, preostale tri pa ostajajo zapuščene.

Vsi nad idejo preurediti Proro v petično destinacijo niso navdušeni. Heike Tagsold, zgodovinarka in vodja Dokumentacijskega in spominskega centra Prora, je bila že ob napovedi projekta za AFP zelo kritična do načrtov spremeniti kompleks v sodobno "all inclusive" letovišče: "To je kraj, kjer so nacisti želeli zabavati ljudi, ampak jih ob tem tudi indoktrinirati. To ne more biti destinacija za oddih, ampak mesto za razmišljanje o temačni zgodovini."


Takšna naj bi bila končna podoba prenovljene Prore. Foto: Metropole Marketing
Trenutno so štiri stavbe v postopku prenove. Foto: EPA
Foto: EPA
Foto: EPA
Foto: EPA
Foto: EPA
Foto: EPA
Foto: EPA
Foto: EPA
Foto: EPA
Foto: EPA
Foto: EPA
Foto: EPA
Foto: EPA
Foto: EPA
Foto: EPA
Foto: EPA
Foto: EPA
Foto: EPA
Foto: EPA
Foto: EPA
Foto: EPA
Foto: EPA
Foto: EPA
Foto: EPA
Foto: EPA
Foto: EPA
Foto: EPA
Foto: EPA
Foto: EPA
Foto: EPA
Foto: EPA
Foto: EPA

Evropa






Več novic