Jernej Štrasner, razvijalec pri Facebooku: V tujini me še nihče ni vprašal po izobrazbi

Ukvarja se s projektom Facebook Watch

Izolčan Jernej Štrasner že nekaj časa živi v Kaliforniji, kjer je zaposlen pri najbolj priljubljenem spletnem omrežju Facebook. Kot pravi, pa je "Amerika" tudi življenje na Obali, kamor se Jernej vse raje vrača.

18. avgust 2017 ob 17:18
Izola - MMC RTV SLO
Odkar sem začel delati pri Facebooku, se mi zdi, da družbena omrežja vse redkeje uporabljam. Pa ne zato, ker bi vedel za neke skrivnosti. Se mi zdi vse manj pomembno, da bi vsak trenutek dneva delil s celim svetom, pravi Štrasner. Foto: Osebni arhiv Jerneja Štrasnerja

Zadnja leta delate pri najbolj priljubljenem spletnem omrežju Facebook. Kaj bi rekli nekomu, ki bi vam pred leti dejal, da boste softverski inženir obrazne knjižnice?
Ne bi mu verjel. Pot do tu je bila dolga in veliko stvari se je moralo zgoditi, da sem, kjer sem.

Kako je prišlo do začetnega sodelovanja?
Na sceni aplikacij za pametne telefone sem že dolgo. Rekel bi, da z delom, počasi, projekt za projektom, postaneš prepoznaven in stik začnejo navezovati 'rekruterji' različnih podjetij, manjših in večjih zagonskih podjetij. Eden od teh je bil tudi Facebook. Z veseljem sem odgovoril.

Kako poteka proces dela? Kako se razlikuje od klasičnega urnika industrijskega delavca?
Urnika ni. Vsak inženir oziroma vsak zaposleni si lahko prilagodi delovni čas. Če ti bolj ustreza delo od sedmih do štirih, v redu. Če pa prideš v službo ob desetih, si pač tam do šestih ali sedmih zvečer. Seveda je tudi odvisno, kdaj so kakšni skupni sestanki, 'team meetingi', ampak okoli tega si lahko sam organiziraš delo.

S čim se trenutno ukvarjate?
Trenutno sem tehnični vodja pri projektu Facebook Watch. O tem boste še slišali.

Lahko že razkrijeva, za kaj gre?
To bo družabna platforma za ogled videov, ki so malo boljše kakovosti, kot trenutni videi na Facebooku, ki so večinoma smešni. Kakovost bo boljša, tudi glede režije.

Bi lahko dejala, da bosta trčila dva svetova: stream tv in družbena omrežja?
O podrobnostih projekta še ne bi govoril. Za zdaj še ne morem povedati, kakšni so načrti oziroma kaj si mislim o tem. Bo pa Facebook v naslednjih mesecih še veliko govoril o tem.

Pred tem ste razvijali tudi druge programske rešitve, drži?
Pred Facebookom sem delal pri projektih na daljavo. Eno leto sem si vzel malo bolj lahkotno – malo sem potoval, malo pa delal.

Danes razvijate predvsem za okolje IOS. Zakaj?
To je bil moj prvi stik z razvojem za mobilne naprave. Ko sem videl prvi iPhone, sem si mislil, to je to. Nekaj revolucionarnega v primerjavi s poceni telefoni, ki so bili takrat na voljo. To me je zelo pritegnilo, začel sem raziskovati, kaj vse se da s to napravo narediti. Tekel sem v Trst po najnovejše telefone, ker jih pri nas še ni bilo, in sam poskušal pri svojih projektih. Čisto sem se posvetil temu, tako da je zdaj devet let, odkar sem začel delati za iPhone. Čas beži.

Socialne spletne platforme so tako prodrle v vsakdanje življenje, da se nekateri kar ne morejo ločiti od digitalnega sveta. Tresljaji, dražljaji in motnje oziroma dosegljivost v vsakem trenutku. Razmišljate tudi o tem, kje je meja?
Trenutno se mi zdi, da smo v času, ko – pa naj se še tako trudimo izogniti – na družbena omrežja naletimo povsod, hote ali nehote. Vsak članek, ki ga odpremo na kateri koli spletni strani, ima gumb 'Facebook like', gumb Twitter, gumb Pinterest. To pa ni samo gumb, saj ti takoj začne slediti kot uporabniku. Ko se pozneje prijaviš na Facebook, točno vemo, katere članke si bral, in na podlagi tega ti prikazujemo oglase. Nima več smisla, da bi se na vse pretege temu izogibali. Je pa še vedno dobro, da pri pisanju na družbenih omrežjih uporabimo zdravo pamet. Najbrž ni najbolj pametno, da napišeš, da te tri dni ne bo v stanovanju in bo hiša samevala.

Ste vi neprestano 'online'?
V bistvu sem, ampak zgolj zaradi dela. Odkar sem začel delati pri Facebooku, se mi zdi, družbena omrežja vse redkeje uporabljam. Pa ne zato, ker bi vedel za neke skrivnosti. Se mi zdi vse manj pomembno, da bi vsak trenutek dneva delil s celim svetom.

V Ameriko ste prvič poleteli po delovne izkušnje kar v Apple. Kaj svetujete mladim programerjem? Obstaja kakšno pravilo oziroma zaporedje korakov, ki te pripelje do uspeha?
Pravila ni. Naši starši nam največkrat govorijo: pojdi študirat, pa še kakšen magisterij ali doktorat naredi. Ta recept se je vsaj pri meni izkazal za neuspešen. Pri Applu sem kmalu ugotovil, da mi šolanje ne zagotavlja izkušenj oziroma znanja, ki ga podjetje, kot je Apple, potrebuje. Na študijski obisk sem šel po končanem prvem letniku. Ko sem se vrnil, sem naredil še pol letnika, ampak kmalu ugotovil, da mi to ne bo prav nič koristilo. Zato sem se raje začel ukvarjati s konkretnimi projekti, delati pri vidnih stvareh. V tujini te nihče ne bo vprašal, kakšna je tvoja izobrazba in od kod si. Mene tega še nihče ni vprašal.

Kako ste se privadili na ameriško življenje? Kaj vam je všeč v Kaliforniji?
Sprva je bilo kar zanimivo, ker sem doživel velik kulturni šok. Pričakoval sem manj razlik, predvsem v družbi, kako ta deluje, kako se ljudje družijo, kako se obnašajo, pogovarjajo. Vse je drugače, veliko manj sproščeno, vse se načrtuje. Tam ni 'greva čez pol ure na pivo', ampak 'imaš čez dva tedna čas za pivo'.

Kaj najprej predstavite svojim ameriškim prijateljem, ko jih pripeljete v Slovenijo oziroma na Primorsko?
Najprej morje in druženje ob morju, jadranje, kulinariko. Velik pomen dam druženju. Temu, v čemer se najbolj razlikujemo.

V prostem času še vzamete v roke kitaro?
Bolj redko. Je v omari že nekaj časa. Nazadnje sem jo vzel v roke pred kakim letom.

Ko ste na obisku doma, zaigrate z bratom (glasbenik Matt Štrasner, op. a.)?
Ne, nič. Greva raje na plažo ali pa se druživa s kolegi.

Pogrešate Slovenijo in domačo Izolo?
Ja, seveda. Vsakič, ko se vrnem, mi je bolj domače in vsakič težje grem stran, nazaj v Kalifornijo. Prej ali slej se bom vrnil, ne vem pa še, kdaj bo to.


Blaž Maljevac, Radio Koper
Vsak članek, ki ga odpremo na kateri koli spletni strani, ima gumb 'Facebook like', gumb Twitter, gumb Pinterest. To pa ni samo gumb, saj ti takoj začne slediti kot uporabniku. Ko se pozneje prijaviš na Facebook, točno vemo, katere članke si bral, in na podlagi tega ti prikazujemo oglase, razloži logiko delovanja omrežja. Foto: Reuters

Znanost in tehnologija


Na Kemijskem inštitutu razvili proteinske kletke, ki jih je mogoče sintetizirati v celicah

Tudi s protokolom WPA2 so v brezžičnih omrežjih Wi-Fi varnostne ranljivosti

Na testu: Kozmetični popravki - Samsung Galaxy J7 (2017)

Prelomno znanstveno odkritje: nov tip gravitacijskih valov, zlitje dveh nevtronskih zvezd