Mateja iz Madžarske, kjer ni vse tako negativno, kot se kaže v medijih

Ljudje z znanjem tujih jezikov, tudi eksotičnih, so zelo iskani
Anja P. Jerič|17.08.2015 ob 06:27
Ljubljana, Budimpešta - MMC RTV SLO
Mateja na velikem Trgu junakov (Hösök tere) v Budimpešti, ki je bil zgrajen ob 1.000. obletnici madžarske zasedbe Panonske nižine. Sredi trga stoji jonski steber s kipom nadangela Gabrijela, ki v rokah drži krono sv. Štefana. Ob vznožju Gabrijelovega stebra so upodobljeni Árpád in madžarski plemenski poglavarji, ki so skupaj z njim prispeli v Panonsko nižino. V polkrožnih kolonadah pa so kipi pomembnih madžarskih kraljev in junakov. Foto: Osebni arhiv Mateje Šijanec

"Če znaš odmisliti politični položaj na Madžarskem in imaš solidno plačo, lahko v Budimpešti živiš dokaj dobro," pravi Mateja Šijanec, ki je že ob prvem obisku Budimpešte vedela, da se želi v to mesto preseliti.

Prlekinja je srednjo šolo naredila v Avstriji, fakulteto pa v Ljubljani, ko je bilo šolanje za njo, je uresničila željo in se preselila v madžarsko prestolnico. Začela je kot prostovoljka v okviru Evropske prostovoljne službe v nekem koncertnem klubu, danes pa dela pri hčerinskem podjetju francoskega iskalnika poletov liligo.com, kjer je pristojna za vsebine nemške domene in njihov popotniški blog.

Budimpešta je Matejin dom že skoraj šest let, v tem času pa je v mestu opazila številne spremembe. Budimpešta ji je všeč zaradi miselnosti ljudi, pa tudi s plačo živi bolje, kot bi s prihodkom od primerljivega dela v Ljubljani, pravi in dodaja, da se državi kot celoti zaradi političnih potez aktualne vlade pogosto dela krivica.

Madžarska se trenutno v svetovnih medijih pojavlja predvsem zaradi gradnje 175 kilometrov dolge ograje na meji s Srbijo, s katero želi ustaviti naval prebežnikov na njeno ozemlje. Madžari naj bi bili glede te problematike razdvojeni - nekateri podpirajo poteze premierja Viktorja Orbana, drugi opozarjajo na ksenofobijo. Kako se to razpoloženje kaže v družbi?
Kot je razvidno tudi iz položaja v drugih evropskih državah in iz preteklosti, gospodarske krize velikokrat prinašajo s seboj tudi pritlehne politične odločitve. Madžarsko medijsko polje je glede delovanja vlade razdvojeno, kar seveda vpliva tudi na vzdušje med prebivalci. Kot tudi v preostali Evropi sta politična in medijska propaganda oziroma ustrahovanje glede begunske problematike žal dokaj uspešni. Del ljudi se tako počuti izpolnjen v svojem ksenofobnem izražanju ali celo dejanjih. Po drugi strani pa ne smemo pozabiti pohvalnih odzivov nevladnih, civilnih organizacij, ki so se problematike lotile s humanitarno pomočjo, ki je trenutno najpotrebnejša.

Živite v Budimpešti, od koder fotografske agencije dnevno pošiljajo fotografije izčrpanih prebežnikov, ki spijo na tamkajšnjih železniških postajah in se umivajo v začasnih begunskih centrih, tako v Budimpešti kot v Szegedu. Je na ulicah prestolnice videti ta naval prebežnikov, ali imajo kakšne stike z domačini in prebivalci?
Iz izkušenj lahko govorim le o Budimpešti. Del domačinov, še posebej tisti, ki ne spremljajo političnega dogajanja, se velikokrat problematike sploh ne zaveda in tudi z begunci samimi nimajo nobenih stikov. Tudi večina turistov, ki obišče madžarsko prestolnico, se z njimi ne bo srečala, če ne potujejo z vlakom. Kot ste omenili, se ti ljudje iz Sirije, Afganistana in drugih držav namreč v veliki večini zadržujejo v bližini železniških postaj, kjer si v zadnjih tednih in mesec lahko priča res žalostnim prizorom. Tukaj se civilne organizacije trudijo pomagati ne samo s hrano, vodo, oblačili in drugimi potrebščinami, ampak tudi z igračami in raznimi programi za otroke. Če živiš in delaš v isti četrti, daleč od omenjenih točk, pa se še vedno lahko zgodi, da beguncev sploh ne opaziš. Budimpešta je veliko mesto.

Vlada je pred kratkim sprožila kampanjo, s katero je po ulicah mest razobesila plakate z napisi: "Če pridete na Madžarsko, ne jemljite služb Madžarom!" in "Če pridete na Madžarsko, spoštujte naše zakone!", na kar so se civilnodružbena gibanja odzvala s parafraziranimi plakati: "Če si madžarski premier, moraš spoštovati madžarske zakone." Kako močna je ta propaganda oblasti?
To so le trije primeri iz tako imenovane "plakatne vojne" med vlado in civilnodružbenimi gibanji, ki so sledila pozivu satirične politične stranke Magyar Kétfarkú Kutya Párt (Pes z dvema repoma). Ta je bila v preteklosti odgovorna že za marsikatero pohvalno akcijo. Tukaj je treba omeniti, da so bila sporočila vlade v madžarščini, naslovljena na domačine. Veliko Madžarov je potezo vlade razumelo kot poceni manever širjenja ksenofobije. Odziv je bil izvrsten, in to ne samo v Budimpešti. Ljudje so hitro zbrali denar in besedila za res izvirno protikampanjo, ki je bila deležna velike medijske pozornosti, tako doma kot onstran državnih meja. Osebno se mi takšne in podobne akcije vlade zdijo "manj nevarne" kot močna podpora medijev.

Nekateri so postavitev ograje označili za novo železno zaveso, Madžarsko pa označili za "državo trdnjavo". A to še zdaleč ni bila edina poteza, ki Madžarsko kot državo postavlja v slabo luč. Ne gre pozabiti na nestrpnost do Romov, vzpon skrajno desne stranke Jobbik, zanikanje multikulturnosti, predlog o vzpostavitvi internetnega davka, debate o uvedbi smrtne kazni. Kako je živeti v takšni državi, za katero se zdi, da vodilni kar pokajo od nastrojenosti proti vsem drugačnim?
Vaš seznam nazorno kaže, kako se negativne novice v mednarodnih medijih širijo veliko hitreje in prodajajo veliko bolje kot pozitivne. Res je, država se v zadnjih letih spoprijema (ali pa ne dovolj) s pomembnimi vprašanji in težavami. Zaradi načina poročanja pa je to za veliko ljudi v tujini žal tudi edina slika Madžarske, ki jo poznajo. Na drugi strani se Budimpešta močno razvija kot turistična destinacija, mala in velika mednarodna podjetja pa bolj kot kadar koli prej pestrijo ponudbo na delovnem trgu ter vabijo tujce z vseh koncev sveta, predvsem iz Evrope. Če znaš odmisliti politični položaj in imaš solidno plačo, lahko v Budimpešti živiš dokaj dobro, to velja tako za tujce kot za domačine. Osebno vseeno poskušam ostati na tekočem, tudi če mi to včasih požre veliko živcev. Pomembno se mi zdi tudi udeleževanje shodov in protestov, tudi če je to samo simbolična gesta.

Brala sem neko raziskavo, v kateri so ugotovili, da v madžarski družbi ksenofobija od začetka merjenj leta 1992 še nikoli ni bila tako razširjena. Bi lahko posplošili, zakaj je tako? Kakšni pa so Madžari do izseljencev, kot ste vi, torej takšnih, ki so na Madžarsko prišli delat?
Težko je analizirati razširjenost ksenofobije, ne da bi pri tem upoštevali zgodovino države, njeno kulturo, miselnost in še kaj. Mislim pa, da je porast ksenofobije na Madžarskem, tako kot v veliko evropskih državah, močno povezan z gospodarsko krizo. Sicer se sama ne štejem h klasičnim izseljencem, ki jih je sem pripeljala služba. Budimpešta me je že od nekdaj fascinirala. Po študiju sem se tako z osnovami znanja madžarskega jezika preselila v okviru projekta Evropske prostovoljne službe EVS. Letos bo šest let od tega in moram priznati, da so me zelo dobro sprejeli. Kot Slovenka v Budimpešti sem bila takrat še prava redkost. Danes so izseljenci številnejši, tudi Slovenci. Po navadi delajo pri multinacionalkah in nimajo večjih težav s ksenofobijo, še posebej če prihajajo iz bogatejših držav.

Zakaj se tuja podjetja v tako velikem številu odločajo za prihod in prisotnost na Madžarskem, sta madžarska zakonodaja in poslovno okolje zanje ugodna?
Dvomim, da sta zakonodaja in poslovno okolje tukaj kakšna svetla izjema. V zadnjih letih se je kar nekaj podjetij tudi izselilo, med drugim na Slovaško in v Romunijo, zato pa so prišla druga. Mislim, da gre bolj za trg delovne sile. Podjetja razpolagajo z množico domačih študentov in diplomantov vseh mogočih strok; večina mladih namreč še vedno prihaja študirat v Budimpešto, tudi iz zamejstva, in radi ostanejo v prestolnici; po drugi strani pa lahko izbirajo med priseljenci z vsega sveta, ki so se tukaj znašli iz najrazličnejših razlogov ali pa prav zaradi službe. Ta podjetja bodo za plače porabila le del denarja, ki bi ga v kakšni zahodnoevropski metropoli ali v ZDA. Sama privlačnost mesta in kakovost bivanja pa poskrbita za to, da kandidatov ne manjka.

Iz katerih držav se priseljuje največ ljudi in v katerih gospodarskih panogah se po vašem opažanju odpira največ priložnosti za delo?
Ko v Google vtipkaš "expats Budapest", hitro vidiš, da je mesto vedno bolj priljubljeno med iskalci dela v tujini. Obstaja več portalov, na katerih priseljencem brez znanja madžarskega jezika ponujajo potrebno pomoč in jih informirajo o prireditvah, dogodkih in druženjih, ki jih res ne manjka. Veliko priseljencev nikoli ne zapusti teh "expat krogov" prav zaradi neznanja jezika. Precej številni so Francozi, Italijani, Britanci, Španci in Nemci, lahko pa srečaš tudi priseljence iz Avstralije, ZDA, Indije in Brazilije. Zdi se mi, da iščejo ogromno računalničarjev in svežih diplomantov za klicne centre. Ob velikih multinacionalkah, ki imajo tukaj svoje podružnice, je bilo v zadnjih letih ustanovljenih tudi kar nekaj majhnih inovativnih zagonskih podjetij.

Čeprav je Madžarska slovenska soseda, jo številni slabo poznamo. Verjetno je največja ovira prav jezik, ki je za slovansko uho popolnoma tuj, z njim tudi ne prihajamo v stik prek medijev. Vi madžarsko govorite. Kako ste "zagrizli" v učenje madžarskega jezika, kaj je bilo pri tem najtežje?
Če si doma iz Prlekije, te od madžarščine loči samo še prekmurščina. Madžarščina mi je bila vedno izredno všeč, kar je v veliko pomoč pri vsakem jeziku, ki se ga hočeš naučiti. Z osnovami sem začela med študijem, najprej doma z dobrim nemško-madžarskim učbenikom in pozneje na lektoratu na Filozofski fakulteti. Ko sem prišla v Budimpešto, je bila moja raven nekje med začetnim in nadaljevalnim. Po nekaj urah, ki so mi pripadale v sklopu prostovoljstva EVS, me je potem čakal samo še skok v mrzlo vodo. Najhitreje se seveda naučiš, če se družiš z domačini, ki ne govorijo nobenega tujega jezika ali samo zelo slabo.

Dejali ste mi, da se mesto vedno bolj orientira po potrebah turistov in dobro plačanih Madžarov. Kaj ste mislili s tem, kje se te spremembe vidijo?
Budimpešta je v zadnjih letih naredila veliko za svojo podobo kot evropska metropola in turistična destinacija. Več premožnih prebivalcev in obiskovalcev pa pomeni tudi, da boste v določenih ulicah in četrtih v restavracijah in barih za enako naročilo lahko plačali tudi večkratno ceno kot drugje po mestu. Težava se pojavi, ko lastniki nepremičnin na dobrih lokacijah v želji po večjem zaslužku na primer prekinjajo pogodbe, ker jim lahko kakšen velik gostinec prinese več denarja. Žrtev tega razvoja je bilo že veliko preprostih lokalov ter koncertnih in kulturnih klubov, ki kljub izjemni pomembnosti za alternativno kulturo niso dovolj dobičkonosni. Takšna eliminacija je žal postala stalnica v kapitalizmu.

Budimpešta je milijonsko mesto. Kakšna je kakovost bivanja v njej - kako je urejen javni prevoz, kakšni sta ponudba in cene stanovanj, je v mestu veliko dogodkov in zelenih oaz?
Javni prevoz še pilijo, so pa v zadnjih letih uvedli novo podzemno linijo in sistem izposoje koles Bubi. Sama že skoraj od samega začetka uporabljam kolo, tako da me zelo veseli vedno več kolesarskih stez. Potem ko je bil stanovanjski trg nekaj časa poplavljen s ponudbami lastnikov s posojili v švicarskih frankih, zdaj cene spet počasi rastejo, tudi za najemnike. Kulturni program je izvrsten, če pa še to ni dovolj, pa tudi Dunaj, Bratislava in Praga niso daleč. Še posebej v poletnih mesecih tudi mesto in posamezne četrti organizirajo kopico velikokrat brezplačnih dogodkov. Zelenih oaz bi lahko bilo več, vendar v teh vročih tednih za ohladitev zadostujeta tudi Városliget in Margit sziget.

Mislim, da je kakovost bivanja v mestu vedno odvisna od tega, kar iščeš in s čim si zadovoljen. Osebno mi Budimpešta res ustreza. Podjetja tukaj zelo cenijo tuje jezike. Včasih nove sodelavce zaposlujejo samo na podlagi znanja jezikov, drugo je vse samo trening. Medtem ko bi v Ljubljani s s. p.-jem le težko shajala, mi tukaj ostane več, kot potrebujem za življenje, kulturne dogodke in celo potovanja.

Znanje katerih tujih jezikov je najbolj iskano in cenjeno?
Za začetek potrebuješ v vsakem primeru angleščino, vsak dodaten jezik je potem samo še "bonus". Bolj eksotičen jezik je, toliko boljše. Ko spremljaš oglase, hitro vidiš, da iščejo skoraj vse, od skandinavskih jezikov pa do hebrejščine, včasih tudi slovenščino.

Kateri je vaš najljubši kotiček v mestu?
Težka odločitev. Verjetno bregova Donave.

Kakšna je Budimpešta v teh poletnih mesecih? Ali so se prebivalci odpravili na morje na Hrvaško, mesto pa so "zasedli" turisti, kot je to v Ljubljani? Kje v Budimpešti je ob poletnih večerih najprijetneje spiti hladno pijačo in poklepetati?
Zdi se, da je vsako poletje bolj vroče, potem pa še asfalt naredi svoje. Domačini še vedno radi hodijo na Blatno jezero (Balaton), na "madžarsko morje". Poletje brez Balatona in langaša (lángos) ni poletje. Še vedno je zelo priljubljena tudi Hrvaška. Mesto trenutno ni preplavljeno samo s turisti, ampak tudi z obiskovalci festivala Sziget. Gručam tukaj se lažje izogneš kot na primer v Ljubljani, saj je središče mesta veliko večje. V zadnjih letih se odpira vedno več teras na strehah in z razgledom na Donavo. Prijetno se je ohladiti tudi v senci dreves na Margit szigetu (sziget pomeni otok).

Z madžarsko popkulturo praktično nimamo stika, saj (razen evrovizijskih) ne poznamo madžarskih pesmi, filmov, zvezdnikov. Kakšna je ta scena, kdo so največje zvezde v državi?
Moram priznati, da se z madžarsko popkulturo, rumenim tiskom in podobnim ne ukvarjam. Imajo pa tudi oni svoje zvezde in zvezdice. Rada pogledam kakšen kakovosten madžarski film, ki jih ne manjka. Skoraj vsako leto so zastopani tudi v Cannesu. Hollywood obožuje Budimpešto zaradi njenih lokacij za snemanja in dobre filmske infrastrukture, tako da se včasih znajdejo tukaj tudi velike mednarodne zvezde. Kar se pa "mainstream" glasbe tiče, so trenutno vse njihove največje glasbene zvezde na festivalu Sziget, ki ga vsako leto obišče več sto tisoč ljubiteljev glasbe.

Slovenski turistični delavci opozarjajo, da so razmeroma slabe letalske povezave Ljubljane s svetom ena šibkih točk slovenskega turizma. Letališče v Budimpešti je mnogo večje, je na njem veliko družb s povezavami po vsem svetu, ne le po Evropi?
Budimpešta in Madžarska sta z bankrotom nacionalne letalske družbe Malev leta 2012 izgubili ogromno povezav. Vendar ni trajalo dolgo, ko so veliko teh nadomestile prav nizkocenovne letalske družbe. Popotniki lahko trenutno izbirajo med poleti več kot 40 letalskih družb s povezavami po vsem svetu. Tudi za veliko Slovencev letališče v Budimpešti predstavlja alternativo Benetkam in Dunaju. Ljubljana preprosto ni konkurenčna, kar se tiče povezav in cen.

Kako pogosto zaidete na madžarsko podeželje, ki je zagotovo popolnoma drug svet kot prestolnica? Kako živijo ljudje v vaseh?
Ne pogosto. Kdaj pa kdaj, ko kolesarim, pa tudi na poti v Slovenijo se včasih ustavim v kakšni vasi pred mejo. Tukaj radi omenijo, da je vse zunaj Budimpešte podeželje. Ruralne občine so v zadnjih desetletjih doživele močno odseljevanje v mesta, še posebej v Budimpešto, v zadnjih letih pa gre vedno več ljudi tudi v tujino. Brezposelnost in nizke plače so naredile svoje. Drugače pa so mi všeč tukajšnje ravnice. Skoraj kot doma.

Če kaj, poznamo madžarsko kuhinjo, saj so paprika, golaž, paprikaš, palinka in tokaj tudi Slovencem znana imena. Ali se na madžarskih mizah pogosto znajdejo te jedi in pijače ali so jih zamenjali s kakšnimi bolj modernimi oziroma tujimi?
Poleg tega, da poznamo kar nekaj jedi, se kulinarika ne razlikuje prav preveč od slovenske. Tukaj se mi zdi, da je Avstro-Ogrska naredila svoje. Tudi v restavracijah in menzah še vedno radi postrežejo s tradicionalnim in paniranim. Prav tako v kuhinji ne gre brez paprike in kisle smetane. To pa ne pomeni, da ne poznajo tuje gastronomije. Vsaj v restavracijah v Budimpešti se najde nekaj za vsak okus.

Ko sem brala stereotipe o Madžarih, je bilo večkrat zapisano, da so Madžari na splošno precej pesimistični, da se pogosto pritožujejo in da nikoli ne nazdravljajo. Ste to zadnjo navado opazili tudi sami ali ni resnična?
Kar se pritoževanja tiče, se mi ne zdijo nič bolj pesimistični (tudi nič manj) kot Slovenci, ki se prav tako radi potožimo. Z nazdravljanjem je malo bolj zapleteno. S pivom ne nazdravljajo zaradi legende, ki pravi, da so Habsburžani leta 1848 nazdravljali prav s pivom, ko so slavili zmago, zatrto revolucijo Madžarov. Ampak tega ne jemljejo tako strogo. Če boste dvignili kozarec piva, se bodo tudi pregrešili. Pri palinki, vinu in drugih alkoholnih pijačah ni omejitev. Tukaj velja le pravilo, da se moraš pogledati v oči. Egészségedre! (Na zdravje!)

IZ PRVE ROKE

Vaša najbolj priljubljena izletniška točka Kolesarska pot v Szentendre.

Najbolj tipičen spominek

Osebno najraje kupim (mleto) rdečo papriko ali kakšno žgano pijačo.

Najslavnejši državljan

Viktor Orbán.

Cena kave in piva v lokalu Odvisno od lokala. Če ne obiščete prestižnega kotička, stane kava med 300 in 500 forintov (1-1,6 evra), točeno pivo pa med 400 in 700 forintov (1,3-2,3 evra).
Tradicionalno rivalstvoZ Romunijo.
Najbolj znan slovenski proizvod Gorenje.
Najkoristnejša besedaKöszönöm (Hvala).
Značilna hrana in pijačaGolaževa juha in palinka.
Najbolj znan predsodek, ki drži ali pa tudi ne Da imajo težek jezik.
O čem se trenutno največ govori

O političnih razmerah in vročinskem valu.

Najbolj tipično ime in priimek

Glede na statistične podatke še vedno prevladujejo tradicionalna imena, kot so Mária, Erzsebét, László in Istvan. Pri priimkih so zelo pogosti Nagy, Kovács in Tóth.


Res je, država se v zadnjih letih spoprijema (ali pa ne v zadostni meri) s pomembnimi vprašanji in težavami. Zaradi načina poročanja pa je to za veliko ljudi v tujini žal tudi edina slika Madžarske, ki jo poznajo. Na drugi strani se Budimpešta močno razvija kot turistična destinacija, mala in velika mednarodna podjetja pa bolj kot kadar koli prej pestrijo ponudbo na delovnem trgu ter vabijo tujce z vseh koncev sveta, predvsem iz Evrope.


Zdi se mi, da iščejo ogromno računalničarjev in svežih diplomantov za klicne centre. Ob velikih multinacionalkah, ki imajo tukaj svoje podružnice, je bilo v zadnjih letih ustanovljenih tudi kar nekaj majhnih inovativnih zagonskih podjetij.


Kulturni program je izvrsten, če pa še to ni dovolj, pa tudi Dunaj, Bratislava in Praga niso daleč. Še posebej v poletnih mesecih tudi mesto in posamezne četrti organizirajo kopico velikokrat brezplačnih dogodkov.


Domačini še vedno radi hodijo na Blatno jezero (Balaton), na "madžarsko morje". Poletje brez Balatona in langaša (lángos) ni poletje. Še vedno je zelo priljubljena tudi Hrvaška.


Spomin na 'zlato ekipo' in največjo zmago v zgodovini madžarskega nogometa, ko so leta 1953 Ferenc Puskás in soigralci s 6:3 premagali Angleže. Foto: Osebni arhiv Mateje Šijanec
To je zadnji sporni spomenik vlade, posvečen žrtvam Nemcev v drugi svetovni vojni. Ker številni protesti proti njegovi postavitvi niso zalegli, so ljudje pred spomenik začeli polagati majhne spominke, slike, sveče in protestna sporočila, s katerimi opozarjajo na vlogo Madžarske med holokavstom ter sokrivdo države za poboje Judov. Foto: Osebni arhiv Mateje Šijanec
Ta spomenik pa je na drugem koncu istega trga. Postavljen je bil leta 1946 v zahvalo sovjetskim herojem za osvoboditev. Drugi spomeniki, ki spominjajo na Ruse in komunizem, so bili odstranjeni. Foto: Osebni arhiv Mateje Šijanec
Mateja pravi, da so Madžari bolj odprti do tujcev, ki govorijo njihov jezik. Foto: Osebni arhiv Mateje Šijanec
Še zadnja neonska reklama za Gorenje, ki pa že dolgo več ne gori. Foto: Osebni arhiv Mateje Šijanec
Nalepka stranke Fidesz s pripisom "Kradete, varate, lažete". Foto: Osebni arhiv Mateje Šijanec
Langoš je tipična madžarska jed. Narejen je iz moke, kvasa, soli in vode. Testo se nato ocvre v olju in po njem se potrese česen, sir ali se mu doda kisla smetana. Foto: Osebni arhiv Mateje Šijanec
V nedeljo se je končal Sziget, eden največjih glasbenih festivalov v Evropi z 22-letno zgodovino. Tradicionalno poteka na budimpeškem otoku Obuda. Lani so na njem našteli rekordnih 415.000 obiskovalcev iz 87 držav. Foto: Reuters
Blatno jezero (Balaton), 'madžarsko morje'. Foto: Reuters
Utrinek s Parade ponosa v Budimpešti. Foto: Osebni arhiv Mateje Šijanec
Na dan brez avtomobila, 25. aprila letos, se je na shodu 'I bike Budapest' v Budimpešti zbralo več deset tisoč kolesarjev. Foto: Reuters
Mesto so junija leta 2013 prizadele hude poplave, saj je Donava prestopila bregove. Foto: Osebni arhiv Mateje Šijanec
Najbolj znana stavba v Budimpešti - madžarski parlament. Foto: Osebni arhiv Mateje Šijanec

Znanost in tehnologija