Slovenska Istra - s 170 kilometri pešpoti raj za pohodnike

Celoletna rekreacija

Slovenska Istra je prepletena z mrežo planinskih poti, samo na območju med Slavnikom in mejo s Hrvaško se jih razteza okoli 170 kilometrov. Za poti skrbi Obalno planinsko društvo (OPD), njihovi člani pa v urejanje poti vsako leto vložijo več tisoč ur prostovoljnega dela.

19. februar 2017 ob 12:38
Koper - MMC RTV SLO, STA
Vremenske razmere v slovenski Istri omogočajo celoletno rekreacijo (na fotografiji grad Socerb). Foto: BoBo

Čeprav so v notranjosti države v zimskih dneh razmere pohodništvu manj naklonjene, ostaja območje slovenske obale in njenega neposrednega zaledja po besedah predsednika OPD-ja Koper Alda Zubina "naravnost idealno za celoletno rekreacijo". Ob lepem vremenu se iz marsikatere od teh poti odpira razgled na Koprski in Tržaški zaliv, ki sega do oddaljenih vrhov Julijskih in Karnijskih Alp. "Tudi Dolomiti so v lepih, jasnih dneh kot na dlani. Posebno kakšen mrzel zimski dan je kot naročen za to," je dodal Zubin.

Poleg mreže planinskih poti v skupni dolžini okoli 170 kilometrov sta na tem območju še evropski pešpoti. Lani so v društvu uredili slovenski del poti E 12, ki poteka po obalah Sredozemlja, na našem koncu pa povezuje nekdanji mejni prehod Škofije in mejni prehod Sečovlje. E 6 pa se s Slavnika po notranjosti istrskega hribovja spušča do morja in se nad Belvederjem priključi E 12. Planincem so na voljo tudi tematske poti, ki so krožne in dolge za dve do tri ure hoje.

Slovenska Istra privablja tudi tuje pohodnike
Slovenska Istra je, kot ugotavlja Zubin, "prepredena z mrežo raznih poti, kolovozov, stez, ki so včasih domačinom pomenile osnovo za gibanje po terenu in dostop do parcel, do vodnih virov. Tudi v Koper in Trst so hodili po teh poteh". Prav zato je projekt koprske občine o oživitvi teh poti tako pomemben, poudarja Zubin, ki opaža, da poti ne uporabljajo zgolj Slovenci, ampak je na njih mogoče srečati tudi Italijane, Avstrijce in Angleže.

Planinsko društvo se z urejanjem planinskih poti intenzivno ukvarja že zadnjih pet let, največ dela pa imajo z odvodnjavanjem in čiščenjem poti, nekatere poti pa so uredili popolnoma na novo.

Zubin dodaja, da naj pohodniki uporabljajo zgolj označene poti, saj s hojo po bližnjicah uničujejo naravo. "Spomladi uničujemo cvetje, preganjamo živali, predvsem pa povzročamo erozijo tal in s tem nepopravljivo škodo," še opozarja Zubin.


Sa. J.
Ob lepem vremenu se iz marsikatere od poti v slovenski Istri odpira razgled na Koprski in Tržaški zaliv. Foto: BoBo

Planinski izlet


Slovenska planinska pot v enem dnevu: 23 vrhov, 58 koč in 599 kilometrov poti

Na Roblek bom odšel ... In v naj planinski koči leta 2017 postal

Mont Blanc: Župan uvedel globo za alpiniste brez primerne opreme

Ni ravno za tiste z vrtoglavico: plezanje nad kaninskimi prepadi