50 let Term Olimia: od lesenega bazena do wellnes destinacije

Standard termalnega turizma pri nas primerljiv s tujino

Zgodba Term Olimia se je pričela pisati 6. septembra leta 1966, ko je Turistično društvo skupaj z Železniškim gospodarstvom Ljubljana v Podčetrtku uradno odprlo lesen bazen s termalno vodo.

07. september 2016 ob 06:13
Olimje - MMC RTV SLO
Wellness Orhidelia, ponos Term Olimia, ki se že vrsto let uvršča na prvo mesto med slovenskimi wellnessi. Foto: Terme Olimia

Za vstop na bazen je bilo treba plačati en takratni dinar - s čimer se je začela turistična in zdraviliška dejavnost. Atomske toplice so bile tedaj primer sindikalnega turizma, ki je zaznamoval življenje v Jugoslaviji.

Lesenemu bazenu je sledila graditev kopaliških, gostinskih, zdravstvenih in rekreacijskih zmogljivosti. Leta 1977 so začeli graditi prvi hotel in nato še kopališče z odprtimi bazeni. V letih 1988-1989 so postavili "Atomsko vas" z apartmajskimi bungalovi v slogu kmečkih hiš, pozneje pa še sodoben kopališki kompleks z notranjimi in zunanjimi bazeni ter hoteli. Poseben razvojni mejnik je leto 2000, ko so se Atomske toplice preimenovale v Terme Olimia. Prejšnje ime je imelo z tržniškega vidika predvsem v tujini negativen prizvok. Sledila je gradnja Termalnega parka Aqualuna, toboganov, največjega bazena z valovi ter wellnessa Orhidelia, ki je že sedmo leto po mnenju gostov najboljši wellness center v Sloveniji.

Letos so v Termah Olimia po desetih letih obratovanja končali prenovo njihovega najbolj prestižnega hotela Sotelia, ki je leta 2006 prejel Plečnikovo nagrado za arhitekturo. Naložba je bila ocenjena na milijon evrov, pri čemer so poleg hotela posodobili Kongresni center Olimia in zgradili polnilnico za električna kolesa.

Terme, ki dihajo skupaj z lokalnim okoljem
Terme Olimia so v Sloveniji eden izmed redkih primerov, ko se terme kot velik turistični dejavnik povezujejo z lokalnim okoljem, še več, z malimi turističnimi ponudniki. To daje turizmu Občine Podčetrtek širino, noto resnega turizma in kar je najpomembnejše - gostje tam ostajajo dlje. Mimo so namreč časi, ko je gost iskal zgolj hotelsko sobo. In v Podčetrtku očitno že nekaj časa vedo, da v turizmu šteje specializacija ponudbe.

Gosta je treba navdušiti z domačnostjo, z regionalnimi proizvodi, kulinariko, kulturno dediščino. Šteje individualni pristop, neposredna povezava s pridelovalci hrane, vina, sokov, gostinskimi ponudniki, gostišči in turističnimi kmetijami. Terme Olimia so na tem področju svetel zgled, saj se zelo uspešno povezujejo ne samo s celotno ponudbo širše okolice Kozjanskega, ampak tudi čezmejno.

Z nakupom Term Tuhelj na Hrvaškem, kjer je zdraviliški turizem podcenjen in zapostavljen, so tako na obeh bregovih reke Sotle zgradili uspešno čezmejno turistično zgodbo. Leta 2003 so za nekaj več kot dva milijona evrov kupili bazene in nepremičnine od zdravilišča v Tuheljskih toplicah, ki se je znašlo v stečaju, in z novim podjetjem Terme Tuhelj zagnali nov razvojni cikel. Slabo desetletje pozneje je tam zrasel eden največjih bazenskih kompleksov in wellness centrov na Hrvaškem.

V vrhu slovenskega termalnega turizma
50-letnica Term Olima sovpada tudi z osrednjo temo letošnjega turizma - zdravimi vodami in aktivnim oddihom. Gostje po občinah v slovenskih naravnih zdraviliščih ustvarijo kar 2,8 milijona prenočitev, pri čemer samo Terme Olimia 310.000. Rastejo tako imenovane komercialne od dva do tridnevne nočitve, hkrati pa upadajo prenočitve v zmogljivostih, ki so v lasti podjetij, sindikatov, združenj, društev in posameznikov.

Še vedno so najpogostejši gostje Slovenci, med tujci pa je stalno dobra rast gostov z avstrijskega in italijanskega trga, sledijo Hrvati, Srbi, Nemci in prebivalci iz držav Beneluksa. Zanimivi so tudi ruski gostje, ki z od 10- do 14-dnevnim oddihom dosegajo ne samo najdaljšo povprečno dobo bivanja pri nas, ampak tudi nadpovprečno porabo.

V preteklosti so k uspehu Term Olimia pomagale dobro načrtovane in racionalno izvedene naložbe med letoma 2000 in 2010 z zmagovalno miselnostjovodstva, ki je v termalni vodi videlo priložnost. Zdravko Počivalšek, dolgoletni direktor Term Olimia in sedanji minister za gospodarstvo, je znal povezati Terme z lokalnim okoljem. Dosegel je, da ima majhna, na videz zakotna slovenska vas v povprečju vsak dan po 1000 gostov in posluje 12 mesecev na leto. Turisti pa prihajajo, ker imajo kaj početi.

Ali kot pravi Peter Misja, župan Občine Podčetrtek in predsednik Turistične zveze Slovenije: "V taki občini, kot je Podčetrtek, ne moreš imeti dveh ekip, ki bi brcale na isti gol." Sodelovanje poteka na vseh ravneh, od ponujanja in vzajemnega promoviranja storitev, strateškega načrtovanja in skupne promocije tako doma kot v tujini.

V sklopu praznovanja 50. obletnice termalnega turizma v Termah Olimia pripravljajo številne ugodnosti. 9. septembra pa bodo na slovesnosti v Kongresnem centru Olimia Terme Olimia prejele posebno občinsko priznanje.

Zgodba slovenskih zdravilišč danes
Težnja slovenskih zdravilišč danes je turizem dobrega počutja. Gre za zgodbo o zdravem življenjskem slogu po meri posameznika. V ospredje postavljajo preventivno skrb za zdravje, iskanje ravnotežja in dobrega počutja tako telesa kot duha v sozvočju z okolico in naravo. Močna je medicinska dejavnost in samoplačniško oblikovani programi, ki jih vodi specializirani zdravnik. V ospredje prihaja selfness - programi, s katerimi naredimo nekaj zase. Vedno večji poudarek je na osebnem pristopu, štejejo posebnosti lokalnega okolja in športne dejavnosti, ki se tesno povezujejo s programi v zdraviliščih. S tem pa se termalni turizem približuje tudi mladi strukturi gostov.

Trenutno so priljubljeni solinsko blato, pohorska šota zdravilna zelišča in pa selfness v naravi sredi cerkljanskega hribovja. Projekt je leta 2014 prejel snovalca - nacionalno nagrado za najbolj inovativno idejo v turizmu, leto pozneje pa sejalca za enega izmed najbolj inovativnih turističnih produktov. Je pa hiter razvoj za seboj prinesel preveliko podobnost med ponudbo posameznih zdravilišč in posledično neprepoznavnost – tudi v ponudbi nam konkurenčnih madžarskih, avstrijskih, čeških in slovaških term. Standard termalnega turizma v Sloveniji je primerljiv s tujino, pri čemer imamo pri nas še vedno nižje cene za storitve, potrebnih pa je tudi manj doplačil.

Marjana Grčman


Kopanje v lesenem bazenu konec 60. let. Foto: Terme Olimia
Kopanje v prvem lesenem bazenu okrog leta 1967. Foto: Terme Olimia
Hotel Atomske toplice je bil odprt leta 1978 in obnovljen leta 1994. Foto: Terme Olimia
Zunanji bazen wellness centra Termalija leta 1995. Foto: Terme Olimia
Termalni park Aqualuna leta 2001. Foto: Terme Olimia
Orhidelia velja tudi arhitekturno za pravi biser. Foto: Terme Olimia

Podobe Slovenije


Ljubljana bo letos bogatejša za "ledeno fantazijo"

Kopalci izbrali svoja najljubša kopališča - od naravnih do termalnih

Ljubljanska grajska žametovka letos dala 10 kg grozdja

Video: 135 let Radencev - od zdravilišča do term in nazaj do zdravilišča