Evropska unija

EU-reforma avtorskega prava: več vprašanj kot odgovorov

Predlogu direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu
Gregor Cerar|07.09.2018 ob 16:25
Ljubljana - MMC RTV SLO
Reforma avtorskega prava naj bi izboljšala položaj avtorjev na digitalnem trgu EU-ja. Foto: Pixabay

Evropski poslanci bodo sredi prihodnjega tedna obravnavali kar 200 amandmajev k predlogu direktive o avtorskem pravu. Kakšna bo končna različica predloga direktive, je nemogoče ugibati.

"Vprašanj je več kot odgovorov. Trenutna rešitev na mizi ni dobra. V igri je 200 amandmajev. Vse te amandmaje bodo morali razumeti in o njih odločati evropski poslanci, ki ne morejo vsake teme razumeti do obisti," je zadnjo večjo debato najrazličnejših deležnikov glede reforme evropske avtorske zakonodaje sklenila moderatorka okrogle mize Maja Bogataj Jančič z Inštituta za intelektualno lastnino. Sama, kot pravi, predlogu evropske direktive, ki jo pripravlja Evropski parlament za pogajanja z Evropsko komisijo in Evropskim svetom, ni naklonjena, saj – kot pravi – ad hoc reševanje zadev ni dobro.

Evropski poslanci bodo o predlogu direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu EU-ja predvidoma znova razpravljali v sredo na septembrskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta. Predlog, ki ga je pripravil parlamentarni odbor za pravne zadeve Juri, je bil junija zavrnjen, tokrat pa so, kot so razodeli evropski poslanci, pripravili kar 200 amandmajev k direktivi, ki obsega vsega 20 členov.

Kako bo na koncu videti EU-parlamentarni predlog reforme avtorskega prava, ni nikomur jasno. Niti kako bodo na koncu glasovali slovenski evropski poslanci. Trojica SDS-ovih poslancev se v zadnjem času ni oglašala s svojimi stališči, na junijskem glasovanju pa so se vzdržali oz. so bili odsotni. Franc Bogovič in Lojze Peterle bosta direktivo podprla, najverjetneje, če ne bo dobrih rešitev, jo bosta zavrnila Igor Šoltes in Tanja Fajon, Ivo Vajgl pa je napovedal, da se bo odločil ob končni različici direktive.

Če bo Evropski parlament sprejel svojo različico direktive, bo ta služila za pogajanja z Evropskim svetom in Evropsko komisijo glede končne različice direktive. Kot se je izkazalo na tokratni okrogli mizi, Slovenija na vladni ravni ni sprejela neke odločitve do predloga direktive. Imajo pa določena ministrstva precejšnje pomisleke oz. so nenaklonjena trenutnemu predlogu.

Previdnost zaradi vplivov direktive
Vesna Čopič z ministrstva za izobraževanje (MIZŠ) je povedala, da so bili precej zadržani in previdni v zavesti, kaj vse lahko prinese v prihodnosti sprejetje takšne direktive tako majhni skupnosti, kot je Slovenija, zaradi velikega števila deležnikov, kot je pojasnila, pa vlada ni sprejela nekega skupnega stališča, kar je "lahko dobro, ker nismo sledili nekim najbolj glasnim, slabo pa, da smo se znašli v nevarni situaciji, kjer smo premalo proaktivni, kar je velik problem".

Opozorila je na 4. člen, kjer je po njenem mnenju direktiva v nasprotju sama s seboj. Cilj naj bi bila harmonizacija in poenotenje, direktiva pa tu dopušča področje izjem, ki jih države same določajo, glede dostopa do gradiva. "Upam, da bo ministrstvo še naprej nasprotovalo zapisanim izjemam, ki dopuščajo možnost vpeljave mehanizmov licenciranja, ki bodo obremenili proračune izobraževalnih ustanov," je poudarila.

Številni pomisleki na ministrstvu za javno upravo
"Prednost predloga direktive je v zagotovitvi pravičnega nadomestila avtorjem za objavo del na medmrežju. Slabosti pa so poseganje v veljavno ureditev medmrežja in informacijske družbe ter potencialna nevarnost, da vsebine, ki niso zanimive za širši krog ljudi, ne bodo objavljene na medmrežju, kar bi negativno vplivalo na trge majhnih držav in kulturno raznolikost objavljenih vsebin," je pojasnila predstavnica ministrstva za javno upravo (MJU) Mojca Jarc.

"V usklajevanju vsebine predloga med državami članicami je MJU poudarjal nedvoumno izključitev poseganja v veljavno ureditev nevtralnosti interneta in filtriranje prometa. Nasprotovali smo tudi ureditvi, da bi spletne platforme pridobivale dovoljenja za avtorsko zaščitene vsebine. Menili smo, da ni realno pričakovati, da bi velike spletne platforme v imenu državljanov Slovenije pridobivale dovoljenja za zaščitene vsebine," je pojasnila in dodala, da so zato predlagali, da Slovenija ne podeli mandata predsedstvu Sveta Evrope za pogajanja z Evropskim parlamentom glede omenjene direktive.

Ogrožene tudi knjižnice?
Miro Pušnik, predsednik nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost, je povedal, da so ugotovili, da bi direktiva lahko ogrozila izvajanje javne službe v knjižnicah. Svoje mnenje pa je razkril tudi Marko Grobelnik iz laboratorija za umetno inteligenco IJS-ja, sicer aktualni Digitalni glasnik. Povedal je, da so distributerji pomembni tudi na internetu. Strošek prenosa je sicer ničen, težava je najti primerno informacijo. Zato po njegovih besedah uporabljamo servise, kot sta Google ali YouTube. Ker je preveč informacij, potrebujemo te točke.

"Če hočemo izboljšati strukturo interneta, potem morajo biti odločitve kompetentne. Izjave evropskih poslancev pa ne zvenijo kompetentne, saj dajejo vtis, da oni niso uporabniki teh vsebin, temveč, da jim je to bilo povedano," je dejal in opozoril, da je medmrežje preveliko, da bi ga Evropa zrušila, lahko ga odkruši v našo škodo, ne pa v škodo uporabnikov iz ZDA, Kitajske.

"Vtis je, da si žagamo vejo, na kateri sedimo, čeprav bodo avtorji prišli do nekega zaslužka, bodo kmalu izginili s platform, ker bodo preveč zakomplicirali življenje," je dejal. Ob tem je navedel španski primer, ko so tamkajšnji mediji hoteli plačilo od Googla za objavo novic na njegovi novičarski platformi. Google pa je nato raje ukinil španski Google News.

Protestni odhod zagovornikov direktive
Okrogla miza ni minila brez zapleta. Ob uvodnem govoru Klemna Podobnika s pravne fakultete, ki je pojasnil, da je razprava o direktivi izgubila fokus, saj se tako nasprotniki kot podporniki večkrat sklicujejo na iskanje ravnotežja, kar je po njegovem mnenju v avtorskem pravu in pravu intelektualne lastnine nemogoče, sta okroglo mizo zapustila Gregor Štibernik iz Zavoda Aipa in Luka Novaka iz Slovenske avtorske in založniške organizacije za pravice reproduciranja, Sazor.

Kot sta pozneje pojasnila v sporočilu za javnost, sta "med poslušanjem uvodničarja zaznala tendenco po diskreditaciji zgodovinske vloge avtorske in sorodnih pravic in s tem tudi zanikanju vloge intelektualcev ter ustvarjalcev v prizadevanjih za univerzalni napredek človeštva skozi zgodovino, in to za povrh še s strani profesorja prava intelektualne lastnine". Okroglo mizo pa sta zapustila, saj se s takšnimi stališči "ne more polemizirati in bi jim že samo z golo prisotnostjo priznala določeno legitimnost".


Tik pred julijskim glasovanjem je debata o reformi postala zelo burna in zadnje čase grda. V debati se ne uporablja več samo argumentov za ali proti določenim rešitvam ter opozarja na prednosti ali nevarnosti, ki jih predlogi prinašajo, ampak se drugače misleče poskuša premagati tudi tako, da se jih blati. To počnete tudi vi. V svojih javnih nastopih, na družbenih omrežjih in v objavljenih prispevkih (nazadnje v časniku Večer) ne prenehate ponavljati manipulativnih navedb o tem, da Direktivo rušijo Googlovi plačanci. Tako izpostavljate tudi inštitut Danes je nov dan, ki je eden izmed soorganizatorjev okrogle mize o reformi avtorskega prava, ki bo potekala ta petek na Pravni fakulteti v Ljubljani. Temu ostali soorganizatorji, ki smo Inštitut za primerjalno pravo, Inštitut za intelektualno lastnino, Zavod Državljan D in Opening Up Slovenija, ki je iniciativa različnih organizacij pod vodstvom Inštituta Jožef Stefan, nasprotujemo.

Odprto pismo organizatorjev okrogle mize evropskemu poslancu Francu Bogoviču.


Predlogu direktive niso naklonjena tudi nekatera slovenska ministrstva. Foto: Pixabay
Marko Grobelnik iz laboratorija za umetno inteligenco IJS-ja je izrazil dvom, da bi filtri vsebin ustrezno delovali. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten

Evropska unija






Več rezultatov iskanja