Zdravje

(Pre)več mesecev na bolniški? Napoveduje se udarec po prstih in denarnici.

Po treh mesecih obvezen pregled pri specialistu medicine dela
T. H.|31.12.2017 ob 11:18
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA
Po novem bi osebni zdravnik delavca, ki je na bolniški dlje kot tri mesece, napotil k specialistu za medicino dela. Foto: BoBo

Ministrstvo za zdravje se namerava z novim zakonom lotiti problematike naraščajočih dolgotrajnih bolniških odsotnosti in tako zmanjšati možnost zlorab.

S predlogom zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki so ga pred kratkim poslali koaliciji v usklajevanje, želijo vzpostaviti aktivno spremljanje dolgotrajnih bolniških dopustov.

Zato dajejo naloge zdravstvenim delavcem, ki obravnavajo obolelega, in njegovemu delodajalcu, hkrati pa zmanjšujejo možnost zlorab dolgotrajnega bolniškega dopusta, verjamejo na ministrstvu.

Na pregled k specialistu medicine dela
Tako bo moral osebni zdravnik zavarovanca, ki je na bolniškem dopustu dlje kot tri koledarske mesece in za katerega domneva, da bi se lahko začasno zaposlil na drugem delovnem mestu oz. bi lahko delal s skrajšanim delovnim časom, poslati na pregled k specialistu medicine dela, prometa in športa.

Ta bo preveril, ali je delavec zares nezmožen za svoje delo, ali je zmožen v času bolniškega dopusta za drugo delo znotraj svoje delovne organizacije oziroma oz. je zmožen svoje ali drugo delo opravljati za skrajšani delovni čas. Ocenil bo tudi, ali delavec potrebuje prilagoditev delovnega mesta.

Predlog zakona predvideva, da če delodajalec delavcu ne bi zagotovil dela v skladu z ugotovitvijo specialista medicine dela, bi moral prevzeti plačevanje denarnega nadomestila v polovičnem ali celem znesku v odvisnosti od ugotovljene delazmožnosti.

Dobili bi manj denarja
Predlog zakona predvideva tudi zmanjšanje nadomestila zavarovanca po enem letu staleža, in sicer na 60 odstotkov zavarovalne osnove. To naj bi veljalo v primeru 12 mesecev neprekinjenega bolniškega dopusta, pa tudi v primeru bolniškega dopusta s prekinitvami, ki skupaj trajajo več kot 12 mesecev v zadnjih dveh letih.

Kot namreč navajajo na ministrstvu za zdravje, je v obdobju med letoma 2014 in 2016 število zavarovancev na bolniškem dopustu, daljšem od treh mesecev, naraslo za slabih 15 odstotkov, z 21.079 na 24.194 zavarovancev. Konec maja letos je bilo dlje kot eno leto bolniško odsotnih približno 6.535 ljudi, 899 več kot tri leta in 115 več kot pet let.

Tudi višina denarnega nadomestila v času bolniške odsotnosti hitro narašča. Leta 2016 je bilo za ta namen porabljenih 60 milijonov evrov, letos pa naj bi iz javne zdravstvene blagajne za ta namen šlo 13 odstotkov več denarja. Večina porasta gre na račun bolniških, daljših od enega leta.

Za bolniški dopust pogosto drugi razlogi
Kot pravijo na ministrstvu, je povečan obseg dolgotrajnih bolniških dopustov težko pripisati spremenjeni epidemiološki sliki, ampak so za to bolj verjetni družbeni, socialni in ekonomski razlogi. Pomembno je na povečan obseg bolniških dopustov vplival dvig upokojitvene starosti in pokojninske dobe. Ena izmed ključnih posledic podaljševanja delovne aktivnosti prebivalstva je bilo namreč povečanje števila aktivne populacije, starejše od 55 let.

Glede na starostno strukturo zavarovancev so največji porast v številu izgubljenih delovnih dni v breme ZZZS-ja zaznali pri zavarovancih, starih nad 50 let (62 odstotkov vsega porasta izgubljenih delovnih dni), sledijo zavarovanci v starosti od 35 do 39 let (15-odstotni delež porasta izgubljenih delovnih dni).

Povečanje števila nosečnic na dolgotrajnem bolniškem dopustu nekateri pripisujejo strahu pred izgubo delovnega mesta in skrivanje nosečnosti pred delodajalcem, ki bi moral v primeru nekaterih oblik rizične nosečnosti poskrbeti za drugačno delovno mesto ali pa plačevati boleznino. Namesto tega se nosečnice zatekajo v "nenosečniško" bolniško odsotnost.

Izrazit porast kostno-mišičnih bolezni kot vzrok za bolniško odsotnost (v dveh letih za 26 odstotkov) pa je vsaj deloma odraz zlorabe instituta bolniškega dopusta, saj je prav pri tej skupini bolezni strokovno najteže dokazati objektivnost bolnikovih težav, navajajo na ministrstvu.


Nameravajo tudi znižati bolniško nadomestilo na 60 odstotkov osnove po letu neprekinjene odsotnosti. Foto: Reuters

Zdravje






Več rezultatov iskanja