"Vroče je, pijte veliko vode!" Pa je veliko lahko tudi preveč?

Akutna intoksikacija z vodo predstavlja realno nevarnost
Tina Hacler|28.08.2017 ob 06:16
Ljubljana - MMC RTV SLO
Mineralne snovi, kot sta natrij in klorid, ki se v pretiranem vnosu vode intenzivneje izločajo (predvsem z znojem), je treba nujno nadomestiti, sicer lahko pri vnosu čiste vode in hkratnem pomanjkanju natrija pride do razredčitvene hiponatriemije in eventualno do možganskega edema s krči. Foto: Reuters

Poletna vročina se še ni poslovila, dnevne temperature presegajo 30 stopinj Celzija in strokovnjaki opozarjajo na pomen pitja. Toda, ali in kdaj je vnesene tekočine lahko tudi preveč?

"Povprečno aktivni odrasli potrebujejo glede na svojo telesno težo dnevno približno od 2 do 2,5 litra tekočine. Potreba po zaužiti tekočini pa se poveča v vročem okolju in s fizično dejavnostjo," je zapisano na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Kako pa lahko ocenimo ali izračunamo, koliko je tistega "več", kar moramo popiti v vročini ali med vadbo?

Kakšne so potrebe?
"Odrasla oseba v starosti od 19 do 51 let z energijskimi potrebami 10.887 džulov/dan (2600 kcal) pri povprečnih klimatskih pogojih v Srednji Evropi naj bi zaužila približno 2-2,5 litra vode - od tega 1500 ml s pitjem, 900 ml s hrano, približno 340 ml vode pa organizem proizvede sam z razgradnjo maščob, beljakovin in ogljikovih hidratov,
" so za MMC podrobneje razložili na NIJZ-ju.

Potrebe po vnosu tekočine pa se povečajo v primeru povišane temperature okolja, v suhem hladnem zraku, obilnem uživanju soli, visokem vnosu beljakovin in pri patoloških stanjih, kot so vročica, bruhanje, driska itd. "Literatura navaja, da se lahko pri povišani temperaturi v okolju dnevne potrebe po vnosu povečajo za od tri- do štirikratnik zgoraj navedenih vrednosti, kar pomeni med 6 in 7,8 l oziroma med 8 in 10 litri," pojasnjujejo.

"Referenčne vrednosti za vnos hranil navajajo, da ob normalnih navadah pitja ne more priti do prevelikega vnosa vode, saj zmožnost izločanja vode pri odrasli osebi pri kratkotrajni obremenitvi znaša skoraj 1 liter na uro. Orientacijska vrednost za višino dnevnega vnosa vode pri odraslih je okoli 1 ml na zaužite 4,1868 J (1 kcal) energije. Primer: če ima oseba ocenjene energijske potrebe v višini 10.469 džulov (2500 kcal) na dan, pomeni, da je priporočen vnos tekočine okoli 2.500 mililitrov," so razložili.

Kaj pa v primerih npr. vnetja sečil, ko je pitje veliko tekočine celo priporočljivo? Kje je zgornja meja v tem primeru? "Če zdravnik priporoči pitje veliko tekočine, npr. zaradi okužbe sečil ali ledvičnih kamnov, zadošča, da bolnik popije toliko tekočine, da je urina od 2 do 3 litre dnevno. To pomeni, da popije približno toliko tekočine, če ni dodatnih izgub, kot je na primer ob močnem znojenju ob vročini, telesnem naporu ali driski. V teh primerih mora popiti ustrezno več tekočine," za MMC odgovarja dr. Damjan Kovač iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana.

Intoksikacija z vodo je mogoča
Na spletnih forumih pa je mogoče zaslediti tudi zapise o drugi težavi - ali dejansko obstaja tudi odvisnost od vode, t. i. akvaholiki?

"Bolezen oziroma motnja previsokega vnosa vode v mednarodni klasifikaciji bolezni ni opredeljena, zato težko govorimo o odvisnosti kot denimo pri alkoholizmu," odgovarjajo na NIJZ-ju.

"Pravo intoksikacijo z vodo ugotovimo zelo redko, običajno pri različnih psihiatričnih boleznih, pri katerih bolniki dalj časa pijejo zelo velike količine tekočine in "sperejo" ledvice, ki tako ne delujejo več normalno in ne morejo več ustrezno koncentrirati urina," pravijo tudi v UKC-ju.

Oboji pa opozarjajo, da intoksikacija z vodo ob pretiranem vnosu tekočine v telo in znižanju koncentracije natrija v organizmu je mogoča in posledično nevarna zaradi otekanja možganov.

Zdrav organizem lahko izloči tudi 15 litrov dnevno
Se torej lahko s preveč vode res zastrupimo, mediji so že poročali celo o domnevnih smrtnih primerih?

"Akutna intoksikacija z vodo je možna in lahko predstavlja realno nevarnost, ki je povezana z znižanjem koncentracije natrija v serumu (hiponatriemija). Da bi se koncentracija natrija v serumu znižala s 140 mmol/liter na 120 mmol/liter, kar predstavlja prag za nastanek možganskega edema z napadom krčev, bi moral odrasel človek s 70 kg telesne mase in 42 litri vode v telesni sestavi v kratkem času popiti šest litrov vode," izračune navajajo na NIJZ-ju.

"V literaturi je opisano, da je nastanek intoksikacije lahko tudi posledica psihične motnje (psihogena polidispija), kjer je prisotno kompulzivno pitje, ali drugih bolezni, kot je npr. Diabetes insipidus, stanje, ki se kaže v intenzivnem izločanju urina in povečani žeji," dodajajo.

"Pri zdravem organizmu ledvice poskrbijo, da se izloči vsa čezmerno popita tekočina, torej tudi, če popijemo bistveno več, kakor jo izgubimo z znojem in drugimi izločki. Zdrav organizem lahko izloči skozi ledvice tudi do 15 litrov tekočine dnevno in pri količini tekočine, ki je samo nekoliko večja od običajne dnevno popite tekočine, pri zdravem človeku ne bo prišlo do nikakršnih težav," pa pojasnjujejo v UKC-ju.

Ne pozabite na vnos elektrolitov!
Težava pa nastopi takrat, kadar se popita tekočina zaradi različnih bolezni ne izloči in se začne zadrževati v telesu. Do tega prihaja običajno pri srčnem popuščanju, pri nekaterih boleznih ledvic in tudi pri hudi okvari jeter. Za te bolnike je najbolje, da se redno, vsakodnevno tehtajo in s pitjem tekočine vzdržujejo stabilno telesno težo; če se ta zniža, popijejo nekoliko več in obratno, pravi Kovač.

Tveganje za previsok vnos vode pa je lahko prisotno tudi pri težkih fizičnih delavcih, ki delajo v vročih in vlažnih pogojih. Ti morajo zaradi visokega vnosa vode v telo vnašati tudi elektrolite.

Strokovnjaki zato še enkrat opozarjajo, da je treba mineralne snovi, kot sta natrij in klorid, ki se v pretiranem vnosu vode intenzivneje izločajo (predvsem z znojem), nujno nadomestiti, sicer lahko pri vnosu čiste vode in hkratnem pomanjkanju natrija pride do razredčitvene hiponatriemije in eventualno do možganskega edema s krči.


V klinični športni prehrani za oceno hidracije uporabljajo metodo spremljanja barve izločenega urina, ki lahko nakazuje dehidracijo oziroma dobro stanje hidracije. Da se športnik izogne dehidraciji, mora vnos tekočine načrtovati, vnos tekočine pa izvajati tako pred, med in po telesni vadbi. Posebna pozornost pri vnosu in nadomeščanju elektrolitov je pomembna pri intenzivnejši in dlje trajajoči vadbi ter pri visoki temperaturi okolja. V takem primeru mora športnik uživati pijačo, ki je obogatena z ogljikovimi hidrati in natrijem (soljo). Foto: Reuters
Pri zdravem organizmu ledvice poskrbijo, da se izloči vsa čezmerno popita tekočina, torej tudi, če popijemo bistveno več, kakor jo izgubimo z znojem in drugimi izločki. Zdrav organizem lahko izloči skozi ledvice tudi do 15 litrov tekočine dnevno. Foto: BoBo
Pri uživanju tekočine morajo biti še posebej pozorni ledvični bolniki, ki imajo težave z odvajanjem vode, ter bolniki s srčnim popuščanjem. Glede uživanja količine popite tekočine se morajo predhodno posvetovati z zdravnikom. Foto: Reuters
Eden od pitnikov v Ljubljani. Foto: Nik Rovan

Zdravje