Zasebni zdravniki in zobozdravniki nasprotujejo zdravstveni reformi

Reformi nasprotujejo tudi delodajalci in gospodarstveniki
G. K., Lidija Kosi, Radio Slovenija|13.05.2017 ob 13:46
Moravske Toplice - MMC RTV SLO, Radio Slovenija
Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije nasprotuje predlogu Zakona o zdravstveni dejavnosti. Foto: AP/Carlos Giusti

"Poslabšuje naš položaj, in to zaradi omejitve trajanja koncesij, pa tudi zaradi dajanja zakonsko določene prednosti javnim zavodom pri izvajanju zdravstvenih storitev," je opozorila Helena Mole.

Potem ko so svoje nestrinjanje oziroma nasprotovanje predlogu novele Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki jo je državni zbor (DZ) že prejel v obravnavo, na javni tribuni v Murski Soboti izrazili slovenski delodajalci in gospodarstveniki, so svoje argumente proti njemu ob začetku dvodnevnega 28. rednega letnega srečanja v Moravskih Toplicah pojasnili tudi člani prostovoljnega Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije.

V omenjeno združenje je vključenih skoraj tisoč zdravnikov in zobozdravnikov, argumente za svoje nasprotovanje predlogu novele Zakona o zdravstveni dejavnosti pa so sredi tega tedna poslali tako predsedniku države kot vlade in DZ-ja, tudi poslanskim skupinam in ministrstvu za zdravje. Slednjemu so sicer poskušali že večkrat na različne načine pojasniti, da želijo čim več dobrega prispevati k rešitvi problemov slovenskega zdravstva, vendar jim predlagana novela to izrazito preprečuje, je prepričana predsednica združenja Helena Mole.

Favoriziranje javnih zavodov
"Poslabšuje naš položaj, in to ne zgolj zaradi omejitve trajanja koncesij, pač pa tudi zaradi dajanja eksplicitne in zakonsko določene prednosti javnim zavodom pri izvajanju zdravstvenih storitev. Menimo, da če bi se zakonodaja pripravljala, kot bi se morala, zato da se izboljša zdravstveni sistem, dostopnost storitev in skrajšajo čakalne dobe, bi morala biti zastavljena na celovit način," je pojasnila Moletova.

Ne da je v nasprotju tako z našim kot z evropskim pravnim redom in da omogoča na račun predolgih čakalnih dob odlivanje denarja v tujino. Zasebniki opozarjajo tudi na korupcijo v javnih zavodih ter nerazumno diskriminacijo mladih zdravnikov, ki bi še pet let po pridobitvi licence morali obvezno delati v javnih zdravstvenih zavodih. Slovenijo jih zapusti na leto 24, še 10-krat več pa jih zaprosi za potrdilo o dobrem imenu, kar je pogoj za zaposlitev v državah Evropske unije.

Če bi država pustila zdravnikom, da sami izberejo obliko svojega dela, zavarovalnica pa bi jim plačala njihovo delo in ne programov, potem bi tudi pacienti oziroma zavarovanci lahko prosto izbirali izvajalce zdravstvenih storitev. Sliši se enostavno. Le zakaj in komu je potem v interesu zapletanje?


Če bi država pustila zdravnikom, da sami izberejo obliko svojega dela, zavarovalnica pa bi jim plačala njihovo delo in ne programov, potem bi tudi pacienti oziroma zavarovanci lahko prosto izbirali izvajalce zdravstvenih storitev. Sliši se enostavno. Le zakaj in komu je potem v interesu zapletanje? Foto: Pixabay

Zdravje