Za manj debelih otrok: s smernicami nad oglaševanje nezdrave hrane

Oglaševanje prispeva k debelilnemu okolju
T. K. B.|06.02.2017 ob 13:13
Ljubljana - MMC RTV SLO
Omejevanje oglaševanja energijsko bogatih in hranilno revnih živilih otrokom je med pomembnejšimi ukrepi Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje, saj je oglaševanje hrane dokazani dejavnik, ki vpliva na prenajedanje in posledično (otroško) debelost. Foto: Pixabay

Oglaševanje nezdrave hrane vpliva na oblikovanje prehranjevalnih navad pri otrocih, opozarjajo pristojni, raziskava pa medtem ugotavlja, da so v zadnjem letu v časovnih terminih, namenjenih otrokom, predvajali skoraj izključno oglase za hrano, ki je manj zdrava.

Tako kot večina drugih razvitih držav se, kot je znano, s težavo otroške debelosti (in debelosti v odrasli dobi) srečujemo tudi v Sloveniji. Marjeta Recek z ministrstva za zdravje je tako na tiskovni konferenci opomnila, da živimo v debelilnem okolju, ki ga ustvarja tudi nenehno spodbujanje in omogočanje dostopa do visoko mastne, sladke in slane hrane in pijače. Poudarila je, da je Sloveniji s svojo politiko v zadnjih letih kot eni redkih držav uspelo ustaviti naraščanje debelih otrok, a to še ni dovolj, saj sta otroška čezmerna hranjenost in debelost še vedno previsoki.

Reckova, vodja sektorja za obvladovanje nalezljivih bolezni, hrano in okolje na Direktoratu za javno zdravje je ob tem poudarila, da je ravno omejevanje oglaševanja eden od pomembnih vidikov novega nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje. Oglaševanje hrane je dokazani dejavnik, ki vpliva na prenajedanje in posledično (otroško) debelost, saj "spodbujanje uživanja in oglaševanja mastne, sladke, nezdrave hrane pomembno vpliva na oblikovanje prehranjevalnih navad pri otrocih".

Trženje kot način zavajanja o prehranskem znanju
Mojca Gabrijelčič
Blenkuš z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je poudarila, da so zelo ponosni na to, da ukrepi delujejo, a se obenem zavedajo, da imajo še vedno velike rezerve ravno na področju oglaševanja nezdrave hrane otrokom: "Trženje hrane in pijač otrokom deluje tako, da zavaja prehransko znanje otrok, spreminja njihovo naklonjenost posameznim živilom, njihove potrošniške navade, prehranske navade in razmerje med zaužitimi živili." Ob tem je dodala, da se tisti otroci, ki so predebeli, bolj izrazito odzovejo na problematične oglase.

Raziskava potrdila: večina oglasov za nezdravo hrano, predvsem sladkarije
Igor Pravst
z inštituta za nutricionistiko je na tiskovni konferenci med drugim predstavil raziskavo o oglaševanju otrokom. V okviru raziskave so na inštitutu 12 mesecev spremljali oglase za živila na sedmih televizijskih programih, ki jih spremljajo otroci, "še posebno pozornost pa smo usmerili v vrednotenje oglaševanja v obdobjih, ko so bili pred televizorjem predvsem otroci, stari od 4 do 9 let". Ob tem so ugotovili, da so kar96 odstotkov časa predstavljali oglasi za živila, ki ne izpolnjujejo pogojev za oglaševanje otrokom in bi jih zato lahko razvrstili med manj zdrava.

Oziroma kot je pojasnil Pravst, sicer vodja raziskovalne skupine Prehrana in javno zdravje na Inštitutu za nutricionistiko, bi lahko le za štiri odstotke oglasov lahko rekli, da promovirajo zdrava živila: "Ugotovili smo, da so kar 96 odstotkov oglaševanja živil predstavljali oglasi za živila, katerih oglaševanje otrokom bi bilo ob upoštevanju priporočil Svetovne zdravstvene organizacije prepovedano. Kar 77 % oglaševanja je bilo povezanega z oglaševanjem sladkarij, katerih oglaševanje otrokom se odsvetuje – ne glede na njihovo prehransko sestavo."

"Televizijski oglasi niso edini, kjer so otroci izpostavljeni takim oglasom. V istem obdobju smo spremljali tudi oglase v revijah, pa tudi tam rezultati niso bili kaj dosti boljši," je ob tem še opomnil.

Pravila za zaščito otrok
Konec januarja se je sicer iztekel rok, do katerega so morali ponudniki televizijskih storitev pripraviti pravila ravnanja. Julija lani je namreč ministrstvo za zdravje oblikovalo Prehranske smernice za oblikovanje pravil ravnanja za zaščito otrok pred neprimernimi komercialnimi sporočili, v skladu s katerimi morajo ponudniki televizijskih storitev prilagoditi oglaševalska sporočila v času programa, namenjenega otrokom.

Na ministrstvu za zdravje so pojasnili, da se pravila ravnanja nanašajo na oglase o živilih, ki vsebujejo hranila in snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom, kot so zlasti maščobe, transmaščobne kisline, sol ali natrij in sladkorji, katerih čezmerno uživanje v celotni prehrani ni priporočljivo. Prepričani so sicer, da bo zmanjšanje oglaševanja navedenih živil otrokom pomembno prispevalo k bolj zdravim prehranjevalnim navadam, s tem pa posledično na zmanjšanje debelosti in kroničnih nenalezljivih bolezni pri otrocih.

Smernice kot zagotovilo, da otroci ne bodo več gledali oglasov za nezdrava živila
"Na NIJZ-ju pričakujemo, da bo polna uveljavitev smernic po pretečenem polletnem prehodnem roku zagotovila, da med otroškimi TV-programi ne bo več oglasov za živila, ki po svoji sestavi v skladu s prehranskimi smernicami niso primerna za trženje otrokom. Zavedamo se, da je domet zakonodajne rešitve relativno ozek, ker ne zajema oglaševanja v času družinskih in drugih TV-programov. Prav tako se rešitev ne dotika trženja neprimernih živil v drugih medijih in na socialnih omrežjih, vseeno pa predstavlja pomemben korak v pravo smer," je opozorila Gabrijelčič Blenkuševa z NIJZ-ja.

Podrobno meni tudi Marjeta Recek (MZ): "Uresničevanje prehranskih smernic vidimo kot prvi, a zelo pomemben korak k zmanjševanju izpostavljenosti otrok oglasom, ki spodbujajo uživanje sladkih, mastnih in slanih živil."


Na ZPS-ju menimo, da oglaševanje živil z nezdravim prehranskim profilom kratkoročno in dolgoročno škoduje otrokom in najstnikom – oglaševanje ne sme spodbujati otrok k nakupu tovrstnih izdelkov. Želimo si, da bi uveljavitev Smernic dala pričakovane rezultate.

Breda Kutin (ZPS)


V letu 1993 je bilo v Sloveniji 13,7 odstotka čezmerno telesno težkih otrok in mladostnikov in 3,1 odstotka otrok in mladostnikov je bilo debelih. Do leta 2010 sta ti številki narasli na 19,6 odstotka čezmerno telesno težkih in 7,3 odstotka debelih otrok in mladostnikov. Leta 2015 je bilo čezmerno telesno težkih 18,2 % in debelih 6,6 % otrok in mladostnikov. "Podatki različnih študij kažejo, da smo bili uspešnejši pri mlajših kot pri starejših, bolj pri fantih kot pri dekletih, bolj v zahodni in osrednji Sloveniji kot vzhodni Sloveniji. Številni ukrepi, ki se že uvajajo, ali so v pripravi, bodo usmerjeni tudi v ciljno zmanjševanje problematike debelosti v ranljivejših skupinah otrok in mladostnikov," je ob tem dejala Mojca Gabrijelčič Blenkuš.


Oglaševanje hrane je dokazani dejavnik, ki vpliva na prenajedanje in posledično (otroško) debelost, saj "spodbujanje uživanja in oglaševanja mastne, sladke, nezdrave hrane pomembno vpliva na oblikovanje prehranjevalnih navad pri otrocih", pravi Marjeta Recek. Foto: Reuters
Neuravnotežena prehrana, sedeča vedenja in nizka telesna dejavnost ter tudi premalo spanja so najpogosteje navedeni vzroki za debelost. Pridobivanje telesne teže je zato kar najbolj posledica reakcije normalnih ljudi, vendar v nenormalnih razmerah. Foto: Pixabay

Zdravje